Večer, Slovenija: V visokogorju nevarnost snežnih plazov
Napovedana otoplitev ozračja v visokogorju s seboj prinaša določene nevarnosti. Na Agenciji RS za okolje so izdali zmerno opozorilo pred snežnimi plazovi na nadmorski višini nad 1500 metrov, posebej nevarna so strma pobočja in mesta z napihanim snegom. V Planinski zvezi Slovenije izpostavljajo, naj se v gore vedno odpravimo primerno opremljeni.
Toplejši zrak in sončno vreme bosta vplivala na spreminjanje snežne odeje, ki prekriva visokogorje. Z otoplitvijo se poveča predvsem nevarnost sprožanja snežnih plazov, je za STA povedal inštruktor gorskega reševanja pri Planinski zvezi Slovenije (PZS) Matjaž Šerkezi.
V toplejših dneh se čez dan snežna odeja ojuži, ponoči pa pomrzne, zaradi česar začne nastajati skorja. Na mestih z napihanim snegom bo zato v prihodnjih dneh snežna odeja lahko nestabilna, je zapisano na straneh Agencije RS za okolje (Arso). Po besedah meteorologa Andreja Velkavrha so nevarna predvsem strma pobočja v Julijskih Alpah, a tudi drugod previdnost vsekakor ne bo odveč.
Močan veter je sicer prejšnji teden sneg napihal predvsem na Bovškem, na posameznih legah ga je popolnoma spihal, ponekod pa ustvaril skorjo, ki ne drži človeške teže. Z večjo obremenitvijo snežne ploskve pa lahko sprožite plaz kložastega snega, so še zapisali na Arsu. Pri kložastem plazu se snežna odeja pretrga, odtrga se del suhega sprijetega snega, z vetrom naloženega na mehkejšo podlago.
Če obremenimo zgornjo, trdnejšo plast, zato hitro pride do zdrsa, pojasnjujejo na spletni strani Alpriročnik, ki so jo ustvarili v Alpinističnem odseku Rašica. "Če smo v trenutku, ko se snežna plošča pretrga, na njej, to pomeni skoraj gotovo smrt," je posvaril Šerkezi.
Tveganje za sprožitev snežnega plazu zmanjšamo že s tem, da se na odhod v gore dobro pripravimo, je povedal inštruktor gorskega reševanja. "Vedeti moramo, kam gremo in koliko časa bomo hodili. Treba je biti primerno opremljen in ves čas pozoren," je še poudaril.
Po njegovih besedah se zdrsi najpogosteje zgodijo zaradi neprimerne obutve, neuporabe derez, nepripravljenosti in utrujenosti. Ker so v zimskem času dnevi krajši, temperature pa nižje, se je treba obleči temu primerno, je izpostavil Šerkezi. Spomnil je še na pomen urejenega zdravstvenega zavarovanja, saj je "v tujini vsako gorsko reševanje povezano z ogromnimi stroški".
V lanskem letu se je v slovenskem visokogorju zgodilo 477 nesreč, umrlo je 45 ljudi. Letos so gorski reševalci pohodnikom pomagali že 26-krat, v gorah se je težje poškodovalo 13 oseb, umrl ni nihče, so zapisali na spletni strani Gorske reševalne zveze Slovenije. (sta)
Fotografija: Slika je simbolična (Andrej Petelinšek)