Večer, Zadnja stran, svet: Norveška vlada razmišlja o tem, da bi prestavila meje in svoji nordijski sosedi podarila vrh, ki bi postal njena najvišja gora
Kaj podariš državi, ki ima 188 tisoč jezer, za stoti rojstni dan? Vrneš ji njeno najvišjo goro, očitno. Norveška vlada je potrdila, da razmišlja, da bi ob praznovanju finske neodvisnosti prihodnje leto prestavila mejo in nordijski sosedi podarila gorski vrh, ki bi obenem postal najvišji vrh v državi. "Obstaja nekaj formalnih težav in nisem se še dokončno odločila," je za nacionalno televizijo NRK dejala norveška premierka Erna Solberg.
Najvišji finski vrh je zdaj na nadmorski višini 1324 metrov, na pusti gori, znani kot Halditsohkka, in je del bistveno večjega skalnatega gorovja Halti, ki leži več kot 320 kilometrov v notranjosti arktičnega kroga. Najvišji vrh gorovja Halti je visok 1365 metrov in je samo kilometer proč, vendar na Norveškem. Toda če bi mejo prestavili samo 40 metrov naprej na sever po gorovju, bi zajela vrh s 1331 metri nadmorske višine in ta bi s sedmimi metri več postal najvišji na Finskem.
"Geografsko gledano ima gora Halti dva vrhova, enega finskega in enega norveškega. Predlagamo, da Norveška da finski vrh Finski, ker je trenutno na Norveškem," so na NRK v začetku letošnjega leta sporočili zmedenim gledalcem. "Gorski vrh bi bil čudovito darilo za našo sosedo," je povedal župan mesta Kafjord Svein Leiros, ki je skupaj z drugimi lokalnimi politiki v pismu vladi v Oslu navdušeno podprl predlog. S tem ne bi Norveška skoraj nič izgubila, saj je njen najvišji vrh Galdhopiggen visok 2469 metrov, je poročal britanski časnik The Guardian.
Pobudnik predloga je upokojeni geograf in vladni geometer, 76-letni Björn Geirr Harsson. Pred stoto obletnico finske neodvisnosti od Rusije se je spomnil težke uganke, ki jo je predstavljala lokacija meje. Harsson je pisal na ministrstvo za zunanje zadeve že julija lani in poudaril, da bi Norveška s to gesto izgubila "komaj opaznih" 0,015 kvadratnega kilometra ozemlja, Finsko pa bi zelo osrečila. Meja, ravna črta, ki so jo zarisali v petdesetih letih sedemnajstega stoletja, je bila "geografsko nelogična", je povedal za norveške medije in dodal, da je bilo obžalovanja vredno in nepravično, da finska najvišja točka sploh ni pravi vrh. Zunanje ministrstvo je v odgovoru zapisalo, da ceni predlog, a prvi člen norveške ustave na žalost določa, da je država "svobodno, neodvisno, nedeljivo in neprenosljivo območje".
Podpredsednik parlamentarnega preiskovalnega programa Michael Tetzschner je v začetku leta za časopis Aftenposten dejal, da gre za šalo, in poudaril, da ustava "jasno prepoveduje predajo katerega koli dela norveškega ozemlja s strani države drugi velesili". Oyvind Ravna, profesor prava na Norveški arktični univerzi, pa je za časopis povedal, da ustava ne velja za manjša prilagajanja meje, in poudaril, da so se meje tako s Finsko kot z Rusijo v zadnjem času prestavljale zaradi spreminjanja rečnih strug in prestavljanja peščenega obrežja in otočkov.
Facebook stran Halti kot darilo za obletnico, ki jo upravlja Harssonov sin, ki živi v ZDA, in podpornike poziva, naj dovolijo "Finski ob njeni stoletnici na novo zapisati zgodovinske in geografske učbenike", ima že 14.000 všečkov. Odziv javnosti je bil izredno pozitiven tako na Norveškem kot na Finskem. Nestrinjanje s predlogom je izrazila samo skupnost Sami, ki trdi, da območje ne bi smelo pripadati nobeni državi.
Ne moremo si kaj, da ne bi ob tem pomislili na nerešeno razmejitev med Slovenijo in Hrvaško, predvsem na morju. Državi sta letos praznovali četrt stoletja obstoja, in če ne prej, bi vsaj čez 75 let lahko vzpostavili "skandinavske odnose" in bi Hrvaška Slovenijo za stoletnico presenetila z darilom nekaj litrov vode v Piranskem zalivu. Seveda če ne bo vsega že prej uredila arbitraža. (zur, bj)