Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Spomenik na Bolfenku

Vecer.si 29.07.2016

 

petek, 29. julij 2016, ob 09:49, Bruno Fras, ogledov: 629

image1Večer, Maribor – Jasmina Cehnar: Spomenik v primežu denacionalizacije. Cerkev svetega Bolfenka, ki je bila obnovljena z javnimim denarjem, … 

... počasi trohni v senci pohorskih gozdov, saj denacionalizacija traja že skoraj desetletje.
Dolgotrajni denacionalizacijski postopki so eden od razlogov, da slovenska kulturna dediščina propada. Takšen primer je tudi cerkev svetega Bolfenka, ki zgolj kot lepa kulisa že vrsto let trohni v senci pohorskega gozda nedaleč od zgornje postaje pohorske vzpenjače. Mestna občina Maribor, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica parcele in stavbe, je sesuti objekt z občinskim in državnim denarjem od začetka devetdesetih let postopoma obnavljala, namen pa mu dala na prelomu tisočletja, a že leta 2009 je zaradi nerešenega lastništva in težav s financiranjem njegova vrata zaprla. S tem je že tako vsebinsko prazni Bellevue izgubil razstavni in koncertni prostor. Hkrati pa tudi informacijsko točko na frekventni točki - stičišču kolesarske in peš poti ter smučarske proge.

Veliko dedičev, pritožbe in smeti
Denacionalizacija se vleče že skoraj desetletje. Za vrnitev deleža cerkve, ki je bila podržavljena, Heleni Theresi Eleonori Kordik si prizadevata njena potomca, zahtevke so podali tudi posamezniki iz družin Reiser in Pfeiffer. Na začetku letošnjega leta je ministrstvo za kulturo sicer že zavrnilo njihove zahtevke in kazalo je, da se bo pravna kalvarija končala, vendar so se potencialni upravičenci pritožili na ljubljansko upravno sodišče. Zadeva tako še zmeraj ni zaključena, so povedali na mariborski občini.

image1Za objekt, ki medtem sameva, je sicer precej zanimanja. Turistično društvo Pekre si je nedavno prizadevalo, da bi s pomočjo Zavoda za turizem Maribor - Pohorje znova vzpostavili muzej in poročne obrede, limbuška fara je tudi že izrazila interes za organizacijo maš, je povedal Zlatko Partlič, predsednik omenjenega društva. Kot je navedel, se je društvo že dogovarjalo z enim od denacionalizacijskih upravičencev, ki se strinja, da bi cerkev služila javnemu interesu. "Je pa problem, ker je dedičev več in ni jasno, kako in kdaj se bo denacionalizacijski postopek razpletel," je še razmišljal. Sprašuje se, kako je možno, da sta občina in država v obnovo vložili precej denarja, sedaj pa že tako dolgo puščata, da cerkev propada in se okoli nje nabirajo smeti. "Zakon o denacionalizaciji zgolj določa, da ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, o katerem po določbah tega zakona obstaja dolžnost vrnitve," na MOM pojasnjujejo, zakaj mora biti cerkev do končnega razpleta zapečatena.

Spanec, ki ni lepotni
Koliko je sedemletno "spanje" škodovalo objektu, Srečko Štajnbaher , vodja mariborske enote zavoda za varstvo kulturne dediščine, težko oceni, saj ob zadnjem ogledu ni mogel v notranjost, zaradi tega se tudi nanj nihče še ni obrnil. "Logično pa je, da kar ni v funkciji in ni prezračevano, propada. Cerkev je na senčni strani Pohorja, kar še povečuje vlažnost v celotnem kompleksu," pravi Štajnbaher in doda, da mora lastnik oziroma posestnik s spomenikom ravnati kot dober gospodar. "V tem primeru še posebno, saj gre za spomenik državnega pomena, ki je bil pred leti obnovljen tudi z javnimi sredstvi. Zdajšnje stanje pomeni neod govoren odnos lastnika do spomenika in vloženih finančnih sredstev." "Vsako daljše zaprtje za turizem tako pomembnega objekta ni prijetno, še manj prijetno je dejstvo, da je okolica prevečkrat slab in ne dober pokazatelj zelenega in čistega Pohorja," meni Janja Viher, direktorica mariborskega zavoda za turizem. Pred zaprtjem cerkve je bil namreč v njej Center naravne in kulturne dediščine Bolfenk. Na ogled so bile stalne in gostujoče razstave, med drugim o Zlati lisici, Bolfenku, pohorskih kamninah in mineralih ... Te vsebine zdaj pogrešajo ne le pohodniki, temveč tudi okoliški ponudniki turističnih storitev. Ena osnovnih nalog centra je bilo namreč povezovanje ponudbe tega dela Pohorja, kar bi destinacija, ki je ta čas zlasti zaradi nedorečenega modela dolgoročnega upravljanja pred številnimi izzivi, še toliko bolj potrebovala. Tega se zavedajo tudi v zavodu za turizem in pravijo, da je ponovna vzpostavitev centra ključnega pomena za skladen razvoj turistične prepoznavnosti Pohorja kot zelene destinacije. Zato tudi še iščejo alternative za takšne vsebine na drugi lokaciji. 

Jasmina Cehnar

Fotografija: Z zaprtjem cerkve na Bolfenku je Bellevue izgubil razstavni, koncertni in informacijski prostor, ki ga destinacija še kako potrebuje. (Natalija Jurše)

 

Najstarejša planinska postojanka
Cerkev svetega Bolfenka ima že več kot poltisočletno zgodovino. Zgrajena je bila leta 1501, na mestu, kjer je zelo verjetno že prej stala kapela. Ko je Jožef II. leta 1783 začel ukinjati samostane, je bila tudi cerkev dve leti zatem že opuščena. Leta 1856, ko je bila zgradba že v zelo slabem stanju, je postala last takratnega mariborskega župana in notarja Otmarja Reiserja, ki jo je začel obnavljati. Delo je nadaljeval njegov sin - 1878. je v stavbi uredil stanovanje in šest sob za planince z vpisno knjigo, zato objekt nekateri štejejo za najstarejšo planinsko postojanko na Pohorju. Leta 1950 je stavbo uničil požar, nakar so pred dobrimi 40 leti delavci zavoda za spomeniško varstvo cerkev začeli obnavljati, intenzivneje je sanacijo od leta 1991 do 2000 nadaljevala mariborska občina.

 

eXTReMe Tracker