Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Krn je za Primorsko tak simbol, kot je Triglav za Slovenijjo

14.11.2015

 

ponedeljek, 16. november 2015, ob 05:28, Mitja Gleščič, ogledov: 571

Primorske novice: Spominskega pohoda v počastitev padlih vojakov v slovenskih gorah na Soški fronti se je udeležilo več kot tisoč ljudi

Na Soški fronti ni šlo vedno vse po načrtih: četudi so bili vojaki pripravljeni žrtvovati življenje za izpolnitev ukazov nadrejenih, je bila pogosto narava tista, ki je krojila potek dogodkov. Tudi v miru ni bistveno drugače: 16. pohod spomina je bil kar dve leti kasneje, kot je bil sprva napovedan, saj ga je kar dvakrat "odplaknila” huda ura. Zato pa se je narava za tokratni pohod odkupila z vso lepoto sončnega jesenskega dne v visokogorju in ob Krnskem jezeru se je zbralo več kot tisoč planincev od blizu in daleč.

Čeprav je bil začetek sobotne prireditve z naslovom Krn - pohod spomina napovedan za trinajsto uro, so številni pohodniki prišli do Krnskega jezera že mnogo prej; mnogi že v petek, saj je bila planinska koča v teh dneh odprta. Zamikal jih je jesenski vzpon na vrhove, kot so Velika Baba,
Šmohor, Lemež, Batognica in sam Krn, katerega nos se tako rad zrcali na jezerski gladini.

Priložnost za protest proti vsem vojnam

Kdor je šel zarana na pot, se je brez težav vrnil do začetka slovesnosti, medtem pa so se začeli ob jezeru zgrinjati tudi enodnevni pohodniki. Prihajali so iz več smeri: največ iz Lepene, po dobro ohranjeni mulatjeri, številni iz bohinjske smeri s postankom (ali brez) na Komni, pa tudi preko južnih pobočij Krna s planine Kuhinje mimo jezera v Lužnici ali naravnost čez Krnsko škrbino ali po kaki drugi poti, ki pripelje v krnsko pogorje. Vse niso označene z markacijami, vendar ostajajo še sto let po tistem, ko so jih utrjevale stopinje vojakov, prepoznavne v okolju.
Letošnji pohod spomina je sovpadel s 100. obletnico začetka Soške fronte, zato je imel še večji zgodovinski naboj. Organizatorji - tokrat so vajeti vzeli v svoje roke planinci, so na pohod povabili z mislijo, da je pohod na mesto nekdanjih krvavih dogodkov v visokogorju priložnost tudi za protest proti vsem vojnam ter nasilju sveta, saj nas niso vse dosedanje vojne, vključno z nesmiselno morijo na Soški fronti, prav nič izučile in ljudje zaradi njih še vedno množično trpijo ali pred njimi bežijo. Poleg planincev so se vabilu odzvala razna slovenska in italijanska vojaška in veteranske združenja, prišla je madžarska delegacija in četa slovenskih vojakov - pripadnikov 132. gorskega bataljona.

Mulatjere, pomemben del tehnične dediščine

Ob uri, napovedani za začetek prireditve, je pozornost vseh pritegnil jadralni padalec Ferdo Golob, ki je zaokrožil nad jezerom in vešče pristal skoraj sredi zbrane množice. Po pozdravnem nagovoru bovškega župana Valterja Mlekuža je besedo prevzel Bojan Rotovnik, predsednik Planinske zveze Slovenije, ki je večino svojih misli namenil vojnim mulatjeram. Čeprav so bile grob poseg v naravo, so obenem s sistemom žičnic predstavljale domiselne rešitve tehničnih izzivov, zato bi jih morali obravnavati in vzdrževati kot pomemben del naše tehnične dediščine. Izpostavil je, da se planinci v okviru svojih možnosti trudijo s skromnimi sredstvi zasilno vzdrževati vsaj tiste mulatjere, po katerih potekajo planinske poti, vendar bi morali področje urediti sistemsko na nivoju celotne države. “Planinci si prizadevamo ohranjati te vojaške poti, Mimo hoditi po njih, ne le zaradi nas, ampak tudi zaradi ohranjanja spomina na tiste, ki so jih v temnih nočeh, opremljeni z bornimi svetilkami in v brezkončnih dnevih brez vode in hrane gradili za zmago. Čigavo? Odgovora velikokrat tudi sami niso poznali," je dejal slavnostni govornik in nadaljeval, da je na našo srečo nemirni tok zgodovine poskrbel, da se lahko danes ob Krnskem jezeru v mirnem gorskem okolju in brez strahu spominjamo vrtinca minulih dogodkov.
Direktor Kobariškega muzeja Jože Šerbec je ob prižiganju ognja v spomin na vse padle dejal, da izbira Krnskega jezera kot kraja spominske proslave ni naključje, saj so se tam okoli odvijali najsrditejši boji, čeprav je bil to najbolj statičen odsek vojnih spopadov v celi Evropi. "In prav zato je Krn za Primorsko tak simbol, kot je Triglav za Slovenijo,” je zaključil ob odobravanju zbranih, ki so se že začeli pripravljati za spust proti dolini, saj se je sonce že skrivalo za grebenom in po dolini ob jezeru je začel vleči vse bolj hladen veter.

TONI GOMIŠČEK

 

 

eXTReMe Tracker