Večer, Dosje-Podzemni svet priložnosti - Rozmari Petek: Pristnost
savinjsko-šaleških jam, domačini prijazni in odprti, dostopne so tudi cene

Jama Pekel: podzemni slap od blizu
Posebnost šempetrske jame, ki so jo domačini poimenovali Pekel, je, da so edino v njej našli okoli 37 tisoč let stare kosti pračloveka. Njena edinstvenost je tudi, da si je le v njej mogoče povsem od blizu ogledati 4-metrski podzemni slap. Vse bolj pa domačini, jamo upravlja Turistično društvo Šempeter, poudarjajo blagodejni učinek klime v jami na asmatike in vse, ki imajo težave z alergijami.
Na prvi pogled nenavadno poimenovanje jame je povsem enostavno razložiti. "Nad vhodom v jamo je, z malce domišljije, vtisnjena podoba hudiča z razširjenimi šapami. Ker ima potok Peklenščica ob izstopu iz jame okoli 10 stopinj Celzija, se iz njega večkrat kadi, zato so domačini verjeli, da je tu vhod v pekel," razlaga vodnica Monja Strnad.

  Jamo so za obiskovalce odpirali v treh etapah – prvi del leta 1972, drugega štiri leta kasneje, zadnjega, ko so omogočili dostop do slapa, pa leta 1997. Okoli 3,5 milijona let staro jamo letno obišče od 12 do 13 tisoč obiskovalcev, največji obisk pa so imeli leta 1985, ko si je jamo ogledalo več kot 31 tisoč ljudi. "Pri nas še nismo tako skomercializirani, čeprav gremo s tehnologijo naprej," obisk komentira vodnica. Ob vhodu v jamo je namreč le manjša okrepčevalnica s spominki, parkirišče pa je od vhoda oddaljeno 500 metrov. A ravno neskomercializiranost in svojevrstna butičnost dajeta jami dodaten čar, se strinjajo mnogi.

  Predvsem Belgijci in Nizozemci, ki kampirajo v bližnjih kampih, jamo naravnost obožujejo. Ogledi na vsako uro vse dni poletne sezone omogočajo, da so skupine manjše ter s tem bolj individualne in prilagodljive (ogled opravijo tudi za zgolj eno družino). "Pa še bolj od blizu si lahko vse ogledaš," zaključuje vodnica.

Snežna jama: s karbidovko proti raju
Deset do dvanajst milijonov let stara jama pod Raduho, ki je dostopna le v času, ko se na Raduhi stali sneg, letos obeležuje 25-letnico odprtja za javnost. Prva leta so obiskovalce v jamo spuščali po vrvi, kasneje so postavili železne lestve. Še zdaj se je ob vhodu treba naprej odpraviti po treh trimetrskih lestvah, nato sledi spust po stopnicah, skupaj se že ob vhodu v jamo 'poglobite' za kar 40 metrov.
Dolga leta je bila odprta celo poletno sezono, z letošnjim letom si jo je moč ogledati le od petka do nedelje. "Malce zato, ker obisk upada, malce pa tudi zato, ker preprosto ni ljudi, ki bi dežurali. Mladi raje raziskujejo, starejši smo že utrujeni," malo za šalo in malo zares razmere opiše Martina Ramšak iz Jamarskega društva Črni galeb iz Prebolda, ki z možem Silvom vse vikende preživi ob jami.
Posebnost jame, poleg tega, da leži na 1500 metrih nadmorske višine, je, da si obiskovalci njene čar ogledajo s pomočjo karbidovk. "Ledna dvorana je osvetljena z elektriko iz agregata, drugo ne, saj je električna napeljava od jame zelo oddaljena. Nekatere dodatno očarajo ravno karbidovke, zato poudarjajo, naj ohranimo to pristnost. Po drugi strani je pa karbid vedno težje dobavljiv," opisuje Ramšakova.
Masovnih ogledov tukaj niso vajeni. Malo zaradi zahtevne poti do vhoda v jamo (do nje vodi planinska pot), malo zaradi opisanega spusta v jamo, malo zaradi razvajenosti obiskovalcev. "Nekateri pridejo premalo pripravljeni. Oblečeni in obuti morajo biti primerno, saj je v jami od minus 1 do 4 stopinje Celzija, poti pa so podobne planinskim. Obenem je treba včasih malce počakati na ogled. Ker posamezni ogled traja uro in pol do dve uri, so ogledi možni le vsaki dve uri," še dodaja sogovornica, ki ob tem opaža še, da smo domači turisti nekoliko bolj nepotrpežljivi kot tujci.

Huda luknja: treking izkušnja pravih jamarjev

  Običajen ogled Hude luknje, ki skrivnostno zeva ob cesti, ki povezuje Velenje s Koroško, ni možen. Bolje rečeno, ni smiseln, saj je po običajni poti možen ogled le spodnje dvorane jame. Jamarsko društvo Speleos – Siga zato omogoča treking izkušnje jame. Adrenalincem, ki želijo s 'puzanjem' skozi ožine, večkrat zapolnjene z vodo, in s spuščanjem po vrvi doživeti strasti jamarjev, posodijo tudi potrebno opremo. "Dveurno naprezanje običajno zadovolji še tako zahtevnega obiskovalca," opisuje članica društva Mateja Mazgan.
Treking skozi ožine, sifone in rove hriba Tisnik je možen od 1. aprila do 31. oktobra, preostanek leta pa je jama za obiskovalce zaprta zaradi prezimovanja netopirjev. V tem času običajno letno naštejejo 50 do 100 adrenalincev. "Občutno premalo to posebnost reklamiramo," dodaja sogovornica.
Zanimivo je, da je ravno ta jama, ki si jo je zdaj nemogoče ogledati brez jamarske opreme (poleg trekinga v spremstvu jamarjev si jo je mogoče ogledati tudi skozi t. i. vodni rov, vendar pa se lahko na to pot podajo le izkušeni jamarji), ena najstarejših turistično urejenih jam v Sloveniji, saj je bila za obiskovalce odprta že leta 1895. Dolžina do zdaj raziskane jame je več kot 2300 metrov, nekateri pokazatelji pa dajo slutiti še bistveno večje dimenzije tega jamskega sistema.

Rozmari Petek

Slike: Snežna jama je edinstvena, a na 1500 metrih nad morjem. (Silvo Ramšak);
Podzemni slap v Peklu. (TD Šempeter); Spust v dvorano je adrenalinska pot v Hudo luknjo. (Mateja Mazgan)

Največja naložba vturizmu ta hip

Večer, 17.08.2015 - Franja Žist: Končno obnova postojnskega hotela Jama. Največji slovenski jami beležita rekordne obiske, drugi turistični ponudniki pa želijo več povezovanja, saj ima Kras veliko za pokazati tako v podzemlju kot v "zgornji etaži"

Umaknjen od živahne promenade pred Postojnsko jamo, kjer se v avgustu sprehaja med pet in šest tisoč obiskovalci dnevno, sameva hotel Jama. Zgrajen pred petinštiridesetimi leti, zdaj že kako desetletje prazen. A le do aprila prihodnje leto, pravi Bogdan Lipovšek, dolgoletni direktor ljubljanskega hotela Union, ki bedi nad prenovo hotela. "Dvakrat po 78 sob, kuhinja, zajtrkovalnica, konferenčno-banketni center, dvorana za 200 ljudi," med drugim našteje, medtem ko vodi med betonskim ogrodjem nekdaj kakovostne gradnje. "Tačas največja investicija v slovenski turizem," s pogledom zaobjame gradbišče in takoj pristavi, da je v primerjavi s tem, kar trenutno v obnovo hotelov in turizem vlagajo naši južni sosedje, to drobiž. Prenovljen hotel s tremi zvezdicami bo stal okoli 4,5 milijona evrov in bo v Postojni, ki je z organiziranim turizmom začela celo pred slovitim St. Moritzem, skušal zadržati del od skupaj 900 tisoč gostov, ki si ogledajo jamo in druge okoliške znamenitosti. Največ turistov prihaja iz Italije, Južne Koreje, Nemčije in Japonske.

Od Italije do Daljnega vzhoda
Z visokim deležem tujih turistov se lahko pohvalijo tudi bližnje Škocjanske jame. Pri njih letos prevladujejo Italijani, Britanci, Nemci, Američani, državljani Beneluksa, Češke, Poljske, povečuje se tudi obisk iz Francije in z Daljnega vzhoda. Škocjanske jame so pod okriljem Unesca, zato si tako številnega obiska kot Postojnska jama ne morejo privoščiti, povečajo lahko kvečjemu le obisk zunaj glavne turistične sezone. "Naša najpomembnejša naloga je, da dediščino varujemo, ohranjamo in je ne ogrožamo s pretiranim in nekontroliranim obiskom," so odgovorili, da si želijo trajnostnega razvoja. Obiskovalcem ponujajo zgodovinske, arheološke, etnološke in druge vidike spoznavanja jam, načrtujejo pa, da bi del jame, v katerem se je turistično vodenje izvajalo že pred približno sto leti, ponovno odprli za javnost. Med večje izzive sodi ureditev prometa na območju parka na okolju prijaznejši način in "ozaveščanje obiskovalcev o pomenu okolju prijaznega obiskovanja zavarovanih območij".

Sodelujejo strokovno in pri promociji

  Jam na Krasu je veliko. Prav tako svetovno znana je Križna jama, ki je posebna zaradi podzemnih jezer in najdišč kosti jamskih medvedov. Bi bilo smiselno jamske lepote Krasa povezati v skupno turistično zgodbo? V Škocjanskih jamah pravijo, da obiskovalcem že predstavljajo "ponudbo v bližnji in širši okolici, obiskovalce na informacijski točki parka aktivno seznanjamo z okoliško turistično ponudbo". "Želimo si, da bi se gostje čim dlje ustavljali v naši regiji, saj lahko tu spoznajo drugačnost in doživijo edinstvenost le-te," razmišljajo. S Postojnsko jamo trenutno sodelujejo predvsem na strokovnem področju in pri vzajemni promociji, si pa želijo, da bi bilo tega sodelovanja v prihodnje še več.

Podjed: Od ptic do zveri
A ne le tisti, ki ponujajo ogled jam, z uveljavljenimi turističnimi ponudniki bi sodelovali in se povezovali tudi drugi. Direktor Notranjskega regijskega parka v Cerknici - njegova osnovna naloga je varstvo narave, skupaj z njo pa trajnostni turizem - Matevž Podjed izpostavi, kaj ob "podzemni etaži" še ponuja kraška pokrajina: "Cerkniško jezero je svetovno pomembno mokrišče, na njem domuje tri četrtine vseh vrst slovenskih ptic, dve tretjini metuljev in dvoživk. To je tudi območje velikih zveri - medveda, volka in risa. Biodiverziteta je izjemna." Turizem so šele začeli razvijati, predvsem so podhranjeni s turistično infrastrukturo, razlaga sogovornik. Zavedajo se, da zato turisti tudi niso celovito usmerjani. "Ker ne vedo, kje smejo hoditi, lahko 'tavajo' povsod in nevede marsikje povzročijo škodo," pove Podjed. Še večja težava pa je, da "se vsak bori le zase", da ni povezovanja. "Letos smo dosegli vsaj to, da smo povezali turistične kmetije in vodnike. Tudi regijsko smo nepovezani, razpršeni, nimamo stičnih točk. Na eni strani imamo Ljubljano s petsto tisoč gosti in milijon prenočitvami, na drugi strani Postojnsko jamo s 600 tisoč gosti. Smo v sredini in kljub temu iz 'tega bazena' ne uspemo veliko pritegniti. Bi si pa želeli, da bi večji igralci, še posebno iz Postojne, videli interes v širjenju tega, kar imajo."
"Postojnska jama bi lahko bila generator za razvoj turizma v kraju in regiji," meni župan Postojne Igor Marentič. A ni tako, pravi in dodaja, da veliko turističnih delavcev v njihovem koncu ugotavlja, da se na "pozive in predloge k sodelovanju in vključevanju ostale turistične ponudbe" v Postojnski jami ne odzovejo. "Gost je na prvem mestu in zaradi morebitnih parcialnih interesov mu ne gre odrekati celovitega gostoljubja, saj se to lahko maščuje na dolgi rok," izpostavi Marentič in še pove, da je želja po večjem sodelovanju izrazita, a neuresničena, povezovanja je očitno premalo.

Franja Žist
 

Rekli so

Pazljivo z jamami

Matej Mihailovski, predsednik Jamarske zveze Slovenije: "Če se gremo turizem oziroma raziskovanje, mora ta poseg biti čim manj škodljiv. Ko neko jamo turistično urediš, v njej zabetoniraš poti, zgradiš stopnice, postaviš ograje, napelješ razsvetljavo, jo na nek način uničiš. Jama se ne popravi več. Res pa je, da za masovni obisk moraš nekaj od tega narediti, saj je večina jam za nekoga, ki ni jamar in nima opreme in ne zna plezati, težko dostopnih. Jamarstvo poskušamo predstaviti širši populaciji, a ne tako, da bi organizirane skupine vodili v jame. Turistične jame so že urejene in če pazimo, ne naredimo dodatne škode. Če se sprehajamo po betonskih potkah, dodatne škode ne delaš. Problematične so luči, ker zaradi njih po kapnikih rastejo alge. Zato luči v jamah ugašajo oziroma uporabljajo spekter svetlobe, ki ne spodbuja rasti alg. Kar je turističnih jam, naj bo, pa čim manj novih." (fž)