Gorenjski glas - Peter Čolnar: Na Gorenjskem v deželi Kranjski (4)
Duhovnik in skladatelj, župnik na Dovjem Jakob Aljaž, je brez dvoma eden najvidnejših svetlih junakov slovenske preteklosti. Rodil se je 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro, umrl pa je 4. maja 1927 v Dovjem. Imel je pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva.
Planinska in alpinistična dejavnost v slovenskih Alpah je bila v 19. stoletju pod močnim nemškim vplivom, kar se še vedno pozna pri poimenovanju klasičnih smeri v Triglavski steni (Nemška in Bavarska smer), kot tudi v današnjem planinskem in alpinističnem žargonu. Jakob Aljaž je med svojim službovanjem na Dovjem začel opažati veliko zanimanje tujcev za slovenske gore. Kot župnik na Dovjem in planinec je za pet goldinarjev kupil Kredarico in vrh Triglava. Sam vrh Triglava, to je 16 kvadratnih metrov, naj bi ga stal en goldinar. S tem si je zagotovil pravno nesporno gradnjo skromnega zavetišča, imenovanega Aljažev stolp, na vrhu Triglava. Aljaž je vrh in stolp podaril Slovenskemu planinskemu društvu, napis Aljažev stolp na stolpu je bil prvi slovenski napis na Triglavu in v njegovi okolici.
Aljaž je bil tudi pobudnik in graditelj drugih planinskih objektov: Aljaževega doma v Vratih, kapele in koče na Kredarici, zavarovane planinske poti med Malim in Velikim Triglavom in Tominškove poti iz Vrat na Kredarico. Njegovo delo je tudi Staničevo zavetišče tik pod vrhom Triglava. Med drugim je tudi avtor izredno priljubljene pesmi Oj, Triglav, moj dom.
Stolp je izdelal Anton Belec iz Šentvida pri Ljubljani. Narejen je iz šestih delov, ki so tehtali od petnajst do dvajset kilogramov. Pri postavljanju stolpa so sodelovali Jakob Aljaž, Janez Klinar - Požganec, Tomaž Košir - Kobar in Andrej Belec s svojima delavcema. Slavnostno odprtje in blagoslovitev stolpa sta bila 22. avgusta 1895. Aljaž, ki je kleče pel, objemajoč stolp, je zapisal: »Zamašek šampanjske buteljke skoči kvišku s pokom, mi zapojemo Ave maris stella, potem Triglav moj dom in otvoritev je bila končana.«
Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:
• Eden najbolj izobraženih Slovencev, jezikoslovec Matija Čop, je utonil v Savi
6. 7. 1835.
• V Ljubljani je 7. 7. 1963 umrl prvi ljubljanski nadškof Anton Vovk. Rodil se je 19. 5. 1900 na Jesenicah. Sprva je služboval v Metliki in Tržiču.
• V Hrašah pri Medvodah se je 8. 7. 1875 rodil potopisec Ivan Knific. Kot duhovnik je deloval med slovenskimi rudarji v Porenju in Vestfaliji.
• V Kranju se je 10. 7. 1905 rodil basist Marjan Rus. Nastopal jev ljubljanski, zagrebški in dunajski operi. Uveljavil se je tudi kot koncertni pevec.
• V Begunjah na Gorenjskem se je 10. 7. 1905 rodil ekonomist Stane Krašovec. V letih 1945-47 je bil generalni sekretar jugoslovanske delegacije pri OZN.
• V Kranju se je 10. 7. 1981 rodil balinar Davor Janžič. V igri dvojic je bil prvi na svetovnem prvenstvu leta 2005 in drugi leta 2007.