Delo: ... S široko odprtim gobcem je rjoveči medved skočil na speleologa.
Zakaj je bil medved v tem času v brlogu?
Spelelog Borivoj Ladišić je med merjenjem zadnjega dela brezna v gozdovih Kočevskega roga naletel na aktiven medvedov brlog.
Med merjenjem njegove kamrice je iz zadnjega dela jame skočil rjoveči medved, se vanj zapodil s široko odprtim gobcem, ga ugriznil v levo roko in mimo njegovega prijatelja pobegnil iz svojega zatočišča. Medved se je verjetno ustrašil prijateljevega kričanja in zbežal.
Kot pravi jamar, brezno po svoji obliki nikakor ni podobno medvedjemu brlogu, saj je močno izpostavljeno zunanji temperaturi, tako da ob vstopu vanjo ni niti pomislil, da bi se vanjo lahko zatekel medved in v njej našel bivališče. Vonja po živali med terenskim delom ni zaznal, prav tako ni opazil medvedovih stopinj pred vhodom v jamo.
Je medved zimsko spanje potegnil v pomlad? Ker sledi medvedovih šap jamarja nista opazila, je to povsem verjetno. Tudi noči in jutra so še zelo hladna, zato se je medved lahko v brlog zatekal zvečer. Če je šlo za medvedko, bi bilo tudi verjetno, da je imela v brlogu mladiče, stare kakšna dva meseca, saj samice povržejo v zimskem času, je še zapisal na spletni strani Jamarskega kluba Novo mesto.
Za mnenje smo vprašali Miha Krofla, raziskovalca velikih zveri pri nas, ki jamarjem svetuje, naj jame, ki bi lahko bile brlogi, obiskujejo po prvem maju, ko medvedi hibernacijo zaradi otoplitve ozračja končajo. Med letoma 2005 in 2010 je namreč na območju Dinaridov v zimskem času potekala raziskava aktivnosti rjavega medveda, v kateri so ugotovili, da brloženje v povprečju traja 61 dni pri samcih in 110 dni pri samicah.
Kronologija medvedjih napadov na človeka
• Sredi šestdesetih let je medved pozimi v notranjskih gozdovih ubil starejšega moža in ga napol zakopal.
• Leta 1964 je medvedka na Racni gori na Notranjskem raztrgala kmeta do neprepoznavnosti, potem ko je stopil pod deblo podrte jelke, kjer je bila medvedka z mladiči.
• Pet let pozneje se je pri Novem mestu ranjen medved znesel nad lovcem, ki mu je sledil, njegovega kolega pa močno poškodoval.
• Februarja 1969 so na lovu pod Gorjanci obstrelili velikega medveda. Sledila sta mu dva lovca, medved ju je napadel in hudo poškodoval. Eden izmed lovcev je umrl v bolnišnici.
• Junija 1972 je medvedka po glavi pogrizla 64-letnega moškega, ki je nabiral gobe v gozdovih pri Ponikvi.
• Istega meseca je medvedka pri Oneku ob Kolpi napadla dva človeka. Z enim udarcem je enega odbila v obcestni jarek, se še nekajkrat vrnila ter nadaljevala mrcvarjenje, nazadnje pa je le odšla za mladiči.
• Mesec pozneje je medvedka med Rajndolom in Knežjo Lipo napadla gozdnega delavca, avgusta pa delavca pri Kužlju ob Kolpi.
• Julija 1973 je obstreljeni medved hudo poškodoval 63-letnico v gozdu pri Žužemberku.
• Leta 1982 je medveda srečal 190 centimetrov visoki možak, a je bil kosmatinec višji od njega. Medved ga je udaril po rami, tako da je padel po bregu. Šele ko se je naredil mrtvega, je medved odnehal.
• Leta 1987 se iz gozda pri Strugah na Dolenjskem ni vrnila gobarka − našli so jo mrtvo, kriv je bil domnevno medved. Ta medved je zagotovo pokril truplo, to je tudi njegova navada, vse drugo pa ni pojasnjeno.
• Aprila 1996 je na samotni gozdni poti, ki pelje v Zlati Rep, medvedka z dvema mladičema hudo ranila moškega, a je preživel.
• Februarja 2000 je krajana Kota pri Ribnici med spravljanjem lesa napadla razjarjena medvedka.
• Avgusta 2005 se je nad 62 letnika med gobarjenjem na območju Ilirske Bistrice pognal medved in mu zasadil čekane v zadnjico.
• Nad 57-letnega lovca iz Ponikve pri Cerknici je marca 2007 med sprehodom po gozdu kot strela z jasnega planila medvedka in ga začela mrcvariti. Ker je država kot imetnica odgovorna za medvede in škodo, ki jo povzročijo, je poškodovani od države izterjal odškodnino.
• Na Mali gori se je 43-letni tekač iz okolice Ribnice julija 2008 srečal z medvedko in močno ga je pogrizla.
vir: dokumentacija Dela