Jutro: Število gostov narašča — Telefon in elektrika na Pohorju
Maribor, 3. aprila
Nedavni občni zbor mariborske podružnice SPD je nudil konkreten vpogled v razvoj našega obmejnega planinstva, ki si iz leta v leto osvaja širše kroge pristašev in pripadnikov. Verno zrcalo tega razvoja predstavljajo številke obiskovalcev iz zadnjih let. Pa tudi vedno nove investicije pričajo o živahni podjetnosti, ki posega v usodo naših pohorskih postojank. Pravo sliko prodirajočega obmejnega planinstva nudi stanje po posameznih postojankah.
Mariborska koča — najstarejša postojanka je edina v vrsti naših pohorskih postojank, pri kateri se je obisk napram letu 1933. nekoliko zmanjšal. Število obiskovalcev je padlo za 499 napram 1933 in je v letu 1934. doseglo 6192. To gre na rovaš slabega vremena, ki ni dopuščalo običajnega razmaha letoviščarske sezone. Brezdvomno bi ta postojanka zelo pridobila, ako bi se odpravil edini nedostatek, ki ga ima, to je pomanjkanje telefonske zveze z Mariborom, ki predstavlja davno in umestno željo obiskovalcev. Vse druge koče beležijo v frekvenci lep porast.
Najvažnejša investicija je bila napeljava električne luči pri Mariborski koči, ki jo dobavlja elektrarna od Pohorskega doma. Z elektrifikacijo je ta letoviščarska, zimskosportna in tujskoprometna točka pridobila na važnosti in privlačnosti.
Tudi Klopni vrh je deležen vse skrbi in pozornosti. Navzlic slabim vremenskim prilikam se je število obiskovalcev v letu 1934. zvišalo od 3121 v letu 1933. na 3297 v letu 1934. V jedilnici so izvršili nekatere preureditve in po dolgoletnih prizadevanjih nabavil tudi potreben material za napeljavo vodovoda, ki bo izpeljan v teku poletja.
Senjorjev dom: najmlajša postojanka.
Število obiskovalcev Senjorjevega doma je naraslo v letu 1934. napram 1933. za 530 in je frekvenca znašala 3590. Dom je lepo in okusno opremljen. Nekateri dobrotniki so celo sami opremili sobe. V drugem nadstropju so dogradili in opremili vse sobe. Razen tega so izpopolnili ves kuhinjski, gostilniški in sobni inventar.
S stalno avtobusno zvezo med železniško postajo Brezno-Ribnica in naselbino Ribnica na Pohorju se bodo ustvarili pogoji za še veliko večje frekvence. Pa tudi s telefonsko zvezo bi dosegli lepe koristi in udobnosti za letoviščarje, športnike in druge obiskovalce. Žal, da je zadeva meteorološke postaje, za katero se je svojčas zanimalo zrakoplovno poveljstvo, zaspala.
Najsevernejša obmejna postojanka je Sv. Pankracij, ki je dosegel v letu 1934. navzlic poostreni zapori meje isto število obiskovalcev kakor v letu 1933. Če bo prehod preko meje svobodnejši, se tudi tej naši najsevernejši obmejni planinski postojanki obeta lepši razvoj. Tudi se bo privlačnost te točke povzdignila s postavitvijo razglednega stolpa in so se priprave v to svrho že pričele. 20.000 kontroliranih obiskovalcev je bilo najmanj na važnejših obmejnih planinskih postojankah v preteklem letu, ako vpoštevamo še, da je bilo pri Pohorskem domu najmanj 6000 obiskovalcev. Seveda so ti obiskovalci vpisani v knjige, treba pa je priračunati še ogromno armado nevpisanih in nekontroliranih planincev, ki zahajajo na naše obmejne planine. Z ustvarjanjem našega Pohorskega Semmeringa med Pohorskim domom in Mariborsko kočo, zgradnjo pohorske avtomobilske ceste, doseženimi železniškimi ugodnostmi ter uvrstitvijo vsega tega ozemlja v vrsto klimatičnih krajev, elektrifikacijo in napeljavo telefona ter oskrbo drugih ugodnosti, bo to število izletnikov in planincev še vse bolj naraščalo ter bo našemu Pohorju in našemu Kozjaku zajamčen tisti tujskoprometni pomen, ki mu gre po lepoti lege ter ustvarjenih pogojih vsestranske udobnosti.
Jutro, 4. april 1935