Primorske novice: V sežanski občini številna društva gojijo eno izmed oblik rekreacije v naravi
V pogovoru z direktorico knjižnice Magdaleno Svetina Terčon (tretja z desne) so društva, ki gojijo rekreacijo v naravi, predstavili (z leve): Jožica Milavec, Vanda Femc, Saša Ferfolja, Simon Rebula, Jaka Jakofčič in Jordan Guštin.
Skupno nam je to, da ne potrebujemo poligona, ker se rekreiramo v naravi. Pa tudi, da ni naš cilj tekmovanje, temveč uživanje v naravi, pravijo pohodniki, jamarji, tekači in kolesarji, združeni v štirih sežanskih društvih.
V pogovoru direktorico knjižnice Magdaleno Svetina Terčon (tretja desne) so društva, ki gojijo rekreacijo naravi, predstavili (z leve): Jožica Milavec, Vanda Femc, Saša Ferfolja, Simon Rebula, Jaka Jakofčič in Jordan Guštin.SEŽANA ► “Rekreacijo širimo med vse starostne skupine, zlasti med mlade, saj se nekateri premalo gibljejo. Pri tem se zavedamo, da je prostovoljstva manj, kot ga je bilo še nedavno ter da se moramo pri financiranju zanašati tudi nase in na druge vire, ne le na javna proračunska sredstva," so na domoznanskem večeru v sežanski Kosovelovi knjižnici izpostavili predstavniki Planinskega društva Sežana, Jamarskega društva Sežana, športnega društva Kraški tekači Sežana in Kolesarskega društva Sežana.
Tisoč metrov dol je kot osem tisoč gor
Kraški jamarji so se registrirali takoj po drugi svetovni vojni, od leta 1955 so delovali kot sekcija planincev, od leta 1970 pa kot samostojno društvo. Danes jih je približno 70. “Naši člani se ukvarjajo z raziskovanjem in obiskovanjem jam, iskanjem novih jam in kopanjem dihalnikov, učenjem jamarske in reševalne tehnike ter fotografiranjem, merjenjem, risanjem načrtov in dokumentiranjem jam. Na več mestih južno do Sežane smo že uspeli priti tudi do podzemnega toka reke Reke," sta izpostavila Jaka Jakofčič in društveni predsednik Jordan Guštin. Aktivni so tudi pri organiziranju ekskurzij, raziskovalnih taborov in jamarskih odprav doma in v tujini. “Naš rekord je globina 1533 metrov, kar ni malo, saj je že kilometrska globina ekvivalent osemtisočaku na površju," sta omenila podvig, ki zahteva dobro telesno pripravljenost.
Planinci delujejo kot društvo od leta 1952. “Na našem terenu skrbimo za 111 kilometrov pohodniških poti, ki so tudi uradno vpisane v javno dostopen planinski kataster. Od leta 1999 upravljamo tudi s planinsko kočo na Kokoši," sta povedali Jožica Milavec in društvena predsednica Vanda Femc. Delo so si razdelili po sekcijah, od mladinske, markacijske, vodniške in sekcije, ki skrbi za varstvo narave. V najboljših letih so imeli tisoč članov, zdaj jih je približno 300. "Poleg rednih srečanj na Vremščici in taborov za odrasle in otroke imamo skoraj vsak mesec izlet. Še vedno pa imamo enak cilj kot ob ustanovitvi: da se ljubitelji gora razvedrijo ob krasotah hribov, gozdov in potokov, brez medsebojne tekmovalnosti in doseganja rekordov," sta še poudarili.
Od Šmarij do New Yorka
Tekaških društev je na območju občine več. Kraški tekači delujejo od leta 2001, zdaj jih je 30. Poleg vsakoletnih tekov na Tabor in Kokoško ter udeležbe na domačih polmaratonih se podajajo tudi na teke v tujino. “Naši člani, ki so oblečeni v enotne drese, so čedalje pogostejši na tekih v sosednjih državah in po Evropi, nekateri so celo že bili na maratonu v New Yorku," je povedal Simon Rebula. Redno tekmujejo za Primorski pokal v nižinskih in gorskih tekih in organizirajo štiri tekme letno; zadnja je bila v Šmarjah.
Kolesarji so že pred desetletji odkrili, da je Kras zanimiv in uporaben za to obliko športa skoraj vse leto. Najbolj zagnani se pripravljajo na ustanovitev kolesarskega društva. “Naš namen ni tekmovalno, temveč rekreativno kolesarjenje. Smo tudi za sodobno obliko aktivnega turizma, kjer gostu ni dovolj le ogled, temveč želi to doživeti skozi vse čute, z osebno izkušnjo in vse več jih to počne na kolesu,” je povedal Saša Ferfolja. Ob občasnih razhajanjih glede rabe skupnega prostora, ki si ga delijo s pohodniki, tekači, konjeniki, lovci in ostalimi, si želijo tudi lastnega poligona.
Predstavitev društev so pohvalili tudi v Športni zvezi Občine Sežana. “Podpiramo tako obliko ozaveščanja o potrebi po gibanju, ki bo še koga pritegnila, da se bo podal v naravo,” je povedal predsednik Matej Glavina. Prihodnji mesec se bodo v knjižnici predstavili taborniki in skavti.
BOGDAN MACAROL