Slovenec: Vedno se je vršil boj med starimi in mladimi, tako se vrši še danes in se bo menda vršil vse dotlej, dokler bo še kako človeško bitje na zemlji.
Zato ni čudno, da stara generacija nima pravega smisla za šport, akoravno se pojavlja v tolikšni meri po vsem svetu in akoravno spada športno gibanje med najširše pojave današnjega časa. Pa jim tega ne smemo prav nič zameriti, kajti oni so preživljali svoja mlada leta pod čisto drugimi okoliščinami kakor današnja mladina. Da bi se morali sedaj, tako rekoč ob zatonu svojega življenja, baviti s športom, ki je svojstveno mladinskega značaja, menda niti najbolj navdušenemu športniku ne pride na misel.
Šport prodira dandanes v mesta, trge, da, v zadnjih gorskih vaseh že vidimo športnike. So še tu pa tam proti športnemu gibanju, vendar imajo današnji športni organizatorji neprimerno lažje stališče v tem pogledu, kakor so ga imeli oni idealni delavci na telovadnem polju pred 25 leti.
Dobro mi je v spominu, kako težko je bilo tedaj orali ledino in koliko truda je bilo pri ustanavljanju telovadnih odsekov. Koliko muje je bilo treba, da se je tedaj pripravilo očete in matere, da so dovolili svojim sinovom sodelovanje v telovadni organizaciji. Z glavami so majali, češ, kaj je tega treba, kaj bo le-to dobrega prineslo. Edino prepričanje, da se na ta način odtegne mladina gostilni in slabi druščini, jih je pripravilo do tega, da so se vsaj malo sprijaznili s telovadbo.
Kako pa je v tem pogledu dandanes? Kakor , sem že omenil, se dobijo še danes ljudje, ki so proti športnemu gibanju, vendar je to v primeri s predvojno dobo tako malenkostno, da skoraj ni vredno omenjati. Toda nekaj drugega je danes. Idealnih delavcev manjka na vseh koncih in krajih; idealnih delavcev, kakršne pozna predvojna doba. Ako bi imeli še teh zadosti, potem bi danes naš šport malo drugače izgledal kakor izgleda. Tu pa je velika rana, ki jo je zasekala svetovna vojna in se zdi, da se ne zdravi, ampak postaja vedno večja. Ljudje so postali egoisti, zastonj noče nihče ničesar napraviti, vsakdo hoče že za najmanjšo stvarico plačilo.
Pri pravem športu, kjer ni profesionalizma, pa je treba pač delati zastonj in tako se število idealnih delavcev vedno bolj krči in če bo šlo tako naprej, bodo ostale športne organizacije brez voditeljev, brez trenerjev ali si bodo pa morale najeti plačane trenerje. V tem pogledu bo treba veliko dela in zopet dela, kajti ta rak-rana se je že močno ukoreninila v športne in druge organizacije. Le-te bodo morale napeti vse sile, da se to zlo čim prej iztrebi iz vseh amaterskih organizacij.
Na deželi tupatam še vedno slišimo ugovore proti športu, češ, da kmetskemu fantu ali dekletu ni potreben, ker sta itak ves dan na polju, na svežem zraku. Zlasti starejši ljudje ne morejo razumeti, kako korist naj ima kmetska mladina od športa. Saj je vse res, da se ravno kmetski fant ali kmetska dekle več kot preveč razgiblje pri svojem opravilu, toda onadva ne potrebujeta športa toliko zaradi zdravja, kakor zaradi lepega nastopa, prožnosti, gibčnosti in končno zaradi razvedrila. Dalje odpravi šport hibe, ki jih dobi kmetska mladina pri enostranskem vsakdanjem delu.
In končno vas vprašam: Ali naj bo šport samo za gotove ljudi in za gotove sloje? In ali nista naš kmetski fant ali naša kmetska dekle prav tako potrebna zabave kakor kak meščan? Ali naj bo naš delavec samo za tovarno? Ravno ti ljudje, ki so steber naroda, morajo biti najbolj zdravi, najbolj sveži, najbolj mladostni. Zatorej delavska in kmetska mladina ven na zrak, na solnce, v vodo ter uživaj naravo, ki jo je nebeški Oče tako lepo ustvaril za vse. Kaj treniraš in kako, je končno vseeno, samo. da se dosti giblješ na zraku.
Pozimi je brez dvoma najbolj zdrav in tudi najlepši šport smučanje, ki je zajel dandanes že najširši krog ljubiteljev bele narave. Poleti pa je seveda najbolj razširjeno kopanje in plavanje. Izborna in izredno zdrava je turistika. Poleg tega pa imamo še polno drugih športov, katerih se lahko oklene naša mladina. Izbire je toliko, da vsakdo lahko dobi nekaj primernega; za vsako starost in za vsak spol je danes vaj več ko dovolj. Zalo bi bila velika škoda, da, naravnost greh, če bi puščali v nemar telesne vaje, ki so za naše zdravje nujno potrebne. Če se dobijo ljudje, ki bi vas odvračali od športa, jih kratkomalo zavrnite: Mi si hočemo s športnimi vajami krepiti svoje zdravje, največji zaklad, ki ga more imeti človek, hočemo pa ostati tudi prožni do visoke starosti.
Slovenec, 20. januar 1935