Jutro: Naši kraji in ljudje
Ljubljana, 11. januarja
Pred približno 30 leti je bilo poletje glavna, še edina sezija naše turistike. Silno redki so bili smeli poedinci, ki so tudi v zimski dobi zaupali prirodi in pohiteli na utrudljivo pot v planine. Svetovna vojna in doba po njej pa je posebno v Sloveniji dvignila na noge novo vrsto zimske turistike in vsenarodnega športa — razigrano, zdravo smučanje v svežem zimskem zraku.
Jutranji vlaki, ki so od pomladi do jeseni vlekli zmerom polni trume turistov v podnožje naših gora, so tudi v zimski dobi natrpani. Radost in kipeče zdravje potnikov sta ista, le poletno turistično opremo so zamenjale dilce in smučarski dres. Nič ne more zadržati ljubiteljev zimske prirode doma. V čvrstem telesu je zmagala zavest, da je pozimi še lepše in zdravju koristnejše bivanje na gorah, ko poleti. Posebno v sončnih dneh, na prehodu druge polovice zime v pomlad so temni gozdovi, pokriti z ivjem in snegom, pa čist zrak in dalekosežen pogled mikavno, nenadkriljivo povračilo za ves trud neugnanega turista.
V vztrajni sončni svetlobi, jasni modrini neba, pod katerim se blešče snežno bele poljane, je razgled naokrog veličasten. Na skrajnem obrobju obzorja, kjer so se poleti le nejasno začrtavale planine, se veseli srce daleč naokrog razmaknjenega, vedrega pogleda. In ves zasneženi svet se vidi tako blizu, kakor da bi kristalno gospostvo zime zabrisalo vse razlike v širino in globino samo zato, da radostno oko spozna čim več lepih potez površja naše domovine. Naravno je tedaj, da zimski izletnik, ki je enkrat prebil dan v tajinstvenem, čarobnem zimskem svetu planin, svetlikajočem se v razkošnem sončnem sijaju, nestrpno čaka zime.
V mirnih, brezvetrnih sončnih dneh je v gorah mnogo topleje ko v zameglenih, hladnih dolinah. V vlažni, mrzli megli se zavijajo dolinci v plašče, v planinskem svetu pa se razoglavi in goloroki izletniki na gladkih smučkah, v topli sončni kopeli prepuščajo radostim zimske prirode in ko leže doline v zimskem jutru zastrte v megli, se zableste planincem vrhovi goril v prvem soncu, ko rubini. Rdeči lesket prehaja polagoma v oranžnega, dokler se sredi dopoldneva ne predstavi snežna odeja v deviško beli barvi, s temnomodrimi prehodi ostro začrtanih senc.
Da, časi ko smo se bali snega in zabavljali čez zimo, so minuli. Sneg in led sta postala naša prijatelja in kakor je poletni oddih v letoviščih in kopališčih več ali manj draga stvar, ki si je ne more privoščiti vsakdo, prav tako postajajo nasprotno ledene ploskve in snežne poljane vsepovsod torišče vsenarodnega vsakomur mnogo lažje dostopnega zimskega športa.
Kdor je enkrat v posesti dilc mu nudijo zime vse življenje zadosti cenenih prilik za izživljanje. Geslo naše dobe je ven iz zapečkov, slabo kurjenih sob, zatohlih kavarn in gostiln ven v beli deviški sneg, na sveži zimski zrak! Naj nas ne moti ne burja, megla ali snežni metež. Preizkusimo prožnost in odpornost svojih mišic v borbi z »nevšečnostmi« zime in s pravilnim ravnanjem si bomo utrdili pomehkuženo zdravje.
Po vsem naprednem svetu so dnevniki in revije v zimskih mesecih polni propagandnih člankov in slik iz zimske prirode. Naš dnevni in revijalni tisk v tej hvale vredni vnemi ne zaostaja. Roko v roki sta … na zavidljivo višino katero se lahko brez sramu postavimo ob bok naprednejšim narodom.
Da se je zimski šport zadnja leta na široko razmahnil po vsej državi na jugovzhod, je v glavnem zasluga propagandnega zgleda Slovenije, zimskosportnega raja Jugoslavije. In nič ni bolj razveseljivega, ko pogled v našo zimsko pokrajino, kjer se vesela mladina od najpreprostejšega sankanja, pa je bolj smelega drsanja čim dalje bolj posveča smučanju. Saj je smučanje v športnem pogledu največ vredno. Obilo prostega gibanja nudi, vsestransko vežba telo od nožnih do vratnih mišic. Izživljanje na smučeh jači pljuča, krepi želodec, disciplinira misel, kretnje in želje. Lepota narave in vzajemna zabava pa pospešuje obenem družabni, socialni čut. Prav zato je ta najdragocenejši zimski šport našel tolikanj razumevanja in uvaževanja v naprednejšem svetu.
Življenje v zimski prirodi pa zahteva tudi oprezno. Z naraščanjem zimskega turizma se množe vsako leto tudi nesreče v gorah. Samo v švicarskih Alpah je statistika nesreč v planinah zabeležila pozimi od 1923—1928 70 smrtnih primerov. Vsako zimo in pomlad se množe vesti o številnih nesrečah v gorah. Največ žrtev v gorah pozimi in zgodnji pomladi povzročajo snežni plazovi in orkani. Nenadne izpremembe vremena, ki so zaradi lege Slovenije pri nas prav pogoste, sprožijo tudi v naših Alpah nepričakovano usodne plazove. Naša ožja domovina je tako blizu vpliva morja, da so plazovi, posledica nenadnega, toplega južnega vremena še sredi zime usodni, tem nevarnejši pa v prvi pomladi. Letošnja zima, povzročena po vzhodnih vetrovih, je sicer natresla doslej v Sloveniji manj suhega snega. V nasprotju z zimami, ko zapade v naših Alpah in na Gorenjskem mnogo več južnega snega, ko na vzhodu Slovenije in države, je letos stanje obratno. Sneg je prišel od vzhoda in snežna odeja je v smeri na zapad postopoma tanjša.
Kljub temu je treba zimskim izletnikom v gorah priporočati vso previdnost. Kdor nima dovolj izkušenj in vežbe, naj se pozimi ne spenja na strme planine. Le kdor je poleti izvrsten turist, si lahko kot smučar privošči turo v Alpe. Plazovi in nenaden mraz so lahko usodni tudi v nižjih strmih pobočjih. Naravno bo izvežban smučar v zamrzli snežni strmini snel smuči in previdno izbiral in vsekaval stopnje.
Zimskosportne organizacije posvečajo v svojih tečajih hvale vredno pažnjo tudi nevarnostim gorske zime. Vendar ni odveč, da na splošno že sedaj opozorimo prijatelje planin, naj se pozimi še bolj dr že starega turistovskega pravila: Ne hodi sam, še manj pa neizvežban v planine! Priporočljiv je izlet v visoke Alpe v troje. Če kateri zboli ali se ponesreči, ostane tovariš pri njem, dokler tretji ne poišče izhoda ali privede pomoči.
Snežne poljane vabijo. Dolgo smo čakali nanje, še bolj si želeli koristne zabave, smučanje, združeno z uživanjem lepote rimske krajine. Neučakani sneg je sicer v našem zimskosportnem raju še vedno skromen. Ali zimske nedelje teko in še preden si bodo konservativni dilčarji izbrali primerno snežno oranico in Gospodov dan za izlet, bo že zadihala pomlad. Vsakoletne tople zračne struje bližnjega morja, ki tako slastno pobirajo sneg. nas gotovo tudi letos ne bodo prevarile. Prva, prav smučarska nedelja, že sredi zime. je tu! Zato dobro voljo v srce, pa ponekod skromno zadovoljstvo s skopo snežno odejo in hajd na smuko, ki jo je krog naše zimske metropole povsod dovolj.
I. L.
Jutro, 12. januar 1935