Uredništvo G-L 15.12.2014 06:28 917 0

30 let rezervata doline Glinščice

Primorski dnevnik: Posvet v gledališču France Prešeren v Boljuncu

Spomin na pionirsko delo in začetke izpred tridesetih let ter pogled naprej v znamenju iskanja ravnovesja med ohranjanjem in zaščito narave ter razvojem - zlasti kmetijskim - pa tudi inovativnosti ter sožitja med tu živečimi skupnostmi. To je izhajalo iz današnjega (13. decembra) dopoldanskega posveta ob 30-letnici Naravnega rezervata doline Glinščice, ki je v organizacij rezervata samega, Občine Dolina in Dežele Furlanije Julijske krajine potekal v gledališču France Prešeren v Boljuncu.

Spored je obsegal skoraj trideset govornikov iz Italije in Slovenije, iz posegov katerih so prisotni spoznali, kako pri rezervatu ni šlo samo za zaščito okolja in ohranjanje narave, ampak tudi za sožitje na ozemlju z narodnostno mešanim prebivalstvom ter čezmejno sodelovanje, kar je sprva naletelo na veliko skepso. Pobudnike je usoda vsekakor nagradila za vztrajno, miroljubno in demokratično sodelovanje brez meja, čeprav ne manjka tudi neuresničenih sanj, kot je bila tista o ustanovitvi centra za kulturno ekološko ozaveščanje občanov, ki so ga nameravali urediti v Botaču, v prihodnosti pa bi morali poskrbeti za stalno nadzorovanje območja in invazivnih rastlin. Biotsko pestrost rezervata pa bo mogoče ohraniti s soudeležbo prebivalstva in zlasti kmetovalcev, zato ključ uspešnega delovanja sloni na varstvu okolja ter na razvoju družbe in gospodarstva, pri čemer se je treba upreti tako divji privatizaciji kot pretirani zaščiti ter najti ravnovesje med gospodarskimi dejavnostmi in zaščito okolja. Iz besed nekaterih govornikov je izhajala tudi ugotovitev, da bo potrebnega še veliko dela za oblikovanje določene vizije ter jasnih idej o tem, kaj je treba storiti in načrtovati, potreben je tudi načrt o upravljanju in razvoju rezervata, medtem ko deželna uprava pripravlja svoj prvi deželni krajinski načrt. Nadaljevati bo treba tudi s projekti čezmejnega sodelovanja s sorodnimi ustanovami in parki na slovenski strani bivše meje. Prav tako pa bodo pomembni za razvoj rezervata inovativnost in ustvarjalnost, razvijanje timske organiziranosti ter ustvarjanje sposobnega managementa ...

13.12.2014