GRZS - Boštjan Fon: ... in načrtovanje gorskih reševalcev treh dežel - Alpe Adria 2014
Pod znanim smučiščem Višarje se je zbral organizacijski vrh gorskih reševalnih služb italijanske Benečije - Julijske krajine, Avstrije in Slovenije.
»To leto je bilo za nas precej delovno, vendar ne z reševanjem v stenah temveč pri iskalnih akcijah v gorah, imeli pa smo tudi dvajset mrtvih gornikov, oziroma bolje rečeno pohodnikov, kar je vsaj za našo pokrajino izjemno visoka številka,« je po pozdravu uglednim gostom povedal podpredsednik Corppo Nazionale Soccorso Alpino Friuli Venezia Giulia - gorske reševalne zveze Julijske krajine Simone Mercuzzi.
Med presekom sezone je prikazal dobro prakso sodelovanja italijanskih gorskih reševalcev z njihovimi vojaškimi helikopterskimi reševalnimi posadkami ter karabinjeri in finačno stražo, ki je bila najbolj izrazita na veliki vaji simulacije letalske nesreče septembra v Cerciventu blizu Tolmezza. Na tej vaji so sodelovali tudi gorski reševalci iz ZDA, ki naj bi naslednje leto zopet prišli v Italijo in morda celo sodelovali na veliki mednarodni vaji gorskih reševalcev treh sosednjih dežel. Mercuzzi je še dodajal: »Letos nam je slabo vreme krojilo termine praktičnih vaj reševalcev, kar bomo morali nadoknaditi v zimskem terminu.«
Predsednik koroške gorske reševalne zveze Otmar Striednig je dejal, da so v preteklem letu pomagali skoraj štristo ljudem: »Manj dela je bilo v zimskem času. Pozna se, da meja ni več. Veliko poškodvanih je prihajalo iz Nemčije, predvsem Bavarske, nekaj več je bilo Slovencev in Hrvatov, predvsem pa Čehov, Poljakov in Slovakov. Veliko dela je bilo tudi z iskalnimi akcijami turistov.« Izmenjavo podatkov je spremljalo zanimivo žlobudranje štirih jezikov, saj so se v živahnih debatah menjavale italijanske besede, pomešane z angleščino, nemščino in slovenščino, ki jo presenetljivo veliko gorskih reševalcev sosednjih dežel če ne že govori, pa vsaj dobro razume, kar priča o odprtosti duha ljudi, ki nesebično ponudijo pomoč v gorah. Koroški gorski reševalci so povedali še, da imajo težave s sistemom reševanja: »Ob iskalnih akcijah se je pokazalo, da imamo sistem, v katerem sodelujejo tudi laiki, oziroma neusposobljeni reševalci drugih reševalnih organizacij, kar se izkazuje za zgrešeno, saj je potrebno ob posredovanjih na strmih področjih paziti še na njih. nekaj se jih je tudi poškodovalo. Dejansko se tako kot pri kolegih iz Italije izkazuje velik porast iskalnih akcij, zato že testiramo poseben računalniški program, ki bo poiskal signal kakršnega koli GPS aparata, ne le mobilnega telefona, če ga ima le pogrešani pri sebi.« Ob tem so Italijani dodali, da je zaradi njihove birokracije uporaba takega sistema pri njih nemogoča: »Uporaba je smiselna in koristna, a zaradi naših zakonov nelegalna.« Avstrijci so prikazali tudi trenutno regijsko omejeno telefonsko aplikacijo za androidne mobilnike, ki locira pogrešane ali potrebne pomoči na področju Tirolske, saj je še v fazi razvoja. Ob koncu so avstrijski kolegi eno italijansko sestavo in dve slovenski posadki povabili na veliko mednarodno vajo reševanja iz gondolske žičnic v enem njihovih zimskošportnih središč, točna lokacija bo še javljena, v oktobru naslednje leto.
Slovenski predstavnik, podpredsednik GRZS Slavko Rožič je kolegom pojasnil, da so slovenski gorski reševalci imeli veliko delo že januarja s poplavami in nato z žledom mesec kasneje: » Nato smo zopet pomagali v poplavah septembra in novembra. Škoda pri nas se je seštevala v stotinah milijonov evrih, ogromno gozdov je uničenih. Opravili smo skupno, ne le v gorah, preko 360 intervencij, ob tem je bilo tudi trideset mrtvih. Največ dele je imela postaja GRS Tolmin.« Rožič je tako kot kolegi pred njim povedal, da je bilo največ opravkov s turisti in pohodniki, najmanj pa z izkušenimi gorniki in alpinisti: »Največkrat smo pomagali Slovencem, sledijo Nemci in Čehi, čeprav naši sonarodnjaki radi povedo, da največ rešujemo Madžare ali Čehe. Po naših natančnih podatkih to ni res.«
Naslednje leto se bo srečanje vrha reševalcev treh dežel organiziralo pri nas, najverjetneje v Kranjski Gori.
Boštjan Fon
fotografije: CNSAS in ÖBRD