Gorenjski Glas - Alenka Brun: Prejšnjo nedeljo so v Slovenijo prispeli pohodniki projekta Riverwalk, ki je potekal pod okriljem mednarodne naravovarstvene organizacije WWF (World Wide Fund for Nature).
Skupina mladih iz Avstrije in Slovenije je v štirinajstih dneh skupaj prehodila dvesto kilometrov. Vmes so se ustavili tudi v Kranjski Gori.
Kranjska Gora – V Avstriji je projekt Riverwalk vzbudil precejšnje zanimanje lokalnih medijev, v Slovenijo pa so pohodniki prispeli v nedeljo. Prenočili so v Eko Campu Natura v Kranjski Gori, mi pa smo se z njimi srečali ob jezeru Jasna, ki so ga na sončno in vročo nedeljo obiskali tako domačini kot tudi številni turisti.
V ponedeljek so se Riverwalkovci povzpeli čez Vršič v Trento, kjer so prenočili, potem pa pot nadaljevali proti Bovcu, kjer se je projekt končal.
Čeprav so skupino sestavljali Avstrijci in Slovenci, smo med njimi našli tudi Francozinjo in Novozelandca, živeča v Avstriji, zanimiva pa je zgodba Nathana in Alexsandre Spees, ki sta se spoznala na Aljaski, kjer je Nathan šest let živel. Je sicer Američan, iz Severne Karoline; Alexsanda pa prihaja iz Tirolske in je Aljasko obiskala bolj kot turistka. Ljubezen je naredila svoje, tako da sedaj skupaj živita v Avstriji. Nekaj več o skupnem popotovanju nam je razložila Kranjčanka Neža Posnjak, ki je bila ravno tako del 22-članske ekipe, kjer je najmlajši član štel štirinajst, najstarejši pa 34 let.
»Hoditi smo začeli 10. julija v Hinterbichlu ob ledeniški reki Isel. Celotna pot je načrtovana tako, da smo povsod kampirali. V Avstriji smo naredili eno etapo z raftom – do Lienza, potem pa pot pet dni nadaljevali s kolesi. Vmes smo se ustavili še ob Weissenseeju/Belem jezeru, kjer smo se malo sprostili, se kopali. Kolesa smo potem pustili v kraju Erlendorf/Oljše in čez Korensko sedlo peš nadaljevali pot v Kranjsko Goro.«
Skupina popotnikov se je oblikovala tako, da so se prijavili na razpis, ki ga je razpisala WWF Avstrija s pomočjo slovenskega partnerja Program Ekošola. Njihova osnovna naloga na štirinajstdnevnem poletnem popotovanju je bila obveščanje o prosto tekočih rekah; o rekah, ki niso zajezene ali kakorkoli drugače izkoriščene za energijo, da lahko še same izbirajo strugo, niso potisnjene v kanal. Predvsem s pomočjo dnevno osveženega bloga, brošur, razlag in medijev jim je to kar dobro uspevalo.
»V Alpah je le še deset odstotkov neokrnjenih, prosto tekočih rek in zanje se poskušamo zavzeti. Isel in Soča sta tudi med njimi. Zgornji tok reke Soče ni podvržen pritiskom po hidroenergetski izrabi, temu so podvrženi pritoki, kot na primer Učja, kjer je želja po gradnji jezu za akumulacijsko hidroelektrarno velika. Podobna zgodba se dogaja tudi z reko Idrijco. Upamo, da nam bo skupaj z Zavezništvom Ohranimo Sočo uspelo ohraniti te alpske bisere,« je še dodala Posnjakova.
Alenka Brun