Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Priznani psihiater je zdrsnil v prepad in umrl

nedelja, 6. julij 2014, ob 05:28, Urednik G-L, ogledov: 2692

Slovenske novice - Boštjan Fon: V Kamniško-Savinjskih Alpah je umrl 52-letni Aleš Kogoj, zdravnik in alpinistični inštruktor.

KAMNIK – Skopo poročilo je povedalo, da se črni vikend v naših gorah, ko sta življenje izgubila dva gornika tik pod Storžičem in v Triglavski škrbini, za posledicami padca pri sestopu po Tominškovi poti s Triglava pa je v sredo preminil še 37-letni Madžar, s tragičnimi dogodki neusmiljeno nadaljuje. Pred soboto smo šteli izgubljena življenja v gorah, štiri so ugasnila. Čez pet dni se je njihovo število podvojilo!

Nenavezana
Zgodilo se je v sredo, dopoldne se je prepolavljalo, ko je iz Kamniško-Savinjskih Alp prišla črna novica. Še eno življenje se je v delcu trenutka utrnilo za vekomaj, tam pod jugovzhodno steno 2394 višinskih metrov visoke Planjave. Na mogočno, najvišjo goro vzhodnega dela tega pogorja gre med drugim tudi alpinistična smer Humar-Škarja. Zgodilo se je že v prvem raztežaju po vstopu v smer. Kot smo izvedeli, sta se na plezalno turo podala 52-letni doc. dr. Aleš Kogoj, dr. med., vodja gerontopsihiatrije na psihiatrični kliniki in alpinistični inštruktor iz Škofje Loke, ter 19-letni alpinistični pripravnik Jure Kajzar iz Ljubljane. Po informacijah, ki so sledile, sta inštruktor in pripravnik v prvi raztežaj vstopila nenavezana, ob tem pa je Kogoj, ki je bil spredaj, zgrešil smer.Zgodil se je trenutek, ki je botroval inštruktorjevemu zdrsu, in ker ni bil varovan, je mimo mladega Kajzarja padel čez steno več kot šestdeset metrov v globel.

»Klicali so me iz centra za obveščanje in mi dali zvezo z Ljubljančanom, ki je po tistem, ko je videl kolega soplezalca padati mimo sebe, šokiran ostal tam, kjer se je zgodilo,« pove načelnik postaje GRS Kamnik, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije in vodja intervencije Franc Miš, in nadaljuje: »Po prvih informacijah, ki sem jih dobil od njega, sem mu naročil, naj najprej naredi štant oziroma varovališče in zavaruje sebe.« Ob tem je Miš aktiviral helikoptersko posadko za reševanje v gorah, za primer zapletov pa še ekipo sedmih gorskih reševalcev iz svojega društva, da so čakali v pripravljenosti. »Dobil sem zvezo s helikopterjem in jih usmerjal, saj sem dobro vedel, kje se je nesrečni pripetljaj dogodil, tudi jaz sem plezal to smer. Vmes sem govoril s pripravnikom, mu dal nekaj napotkov in ga povprašal, ali pri poškodovanem opazi kakšen odziv. Odvrnil mi je, da se mu je že približal, in dodal, da se je verjetno zgodilo najhujše. Ob prihodu policijskega helikopterja se je že spustil do Škofjeločana in ga poskušal oživljati, a brez uspeha.« Poskrbeli za pripravnika Ko je ekipa helikopterja prišla do prvega raztežaja smeri Humar-Škarja, sta se reševalec letalec in zdravnica letalka po vitlu spustila do negibnega Kogoja. Potem ko je bila smrt 52-letnika uradno potrjena, je zdravnica pripela na jeklenico pripravnika, da so ga potegnili v plovilo in prepeljali v Kamnik, potem pa se je posadka vrnila po pokojnega, ki so ga medtem pripravili za prevoz do ustreznih služb. »Kot smo le znali in zmogli, smo poskrbeli za pripravnika, zapeljali smo ga do njegovih starih staršev in vmes poskušali najti besede tolažbe,« so povedali kamniški gorski reševalci.

Franc Miš sklene o črni sredi pod Planjavo: »Zgodili sta se dve napaki, ki sta združeni pripeljali do tragedije: alpinista sta v smer vstopila nenavezana in nato proti koncu raztežaja še zgrešila smer. Napaka, ker sta bila nenavezana, je še večjega pomena, ker je to odobril inštruktor, ki je bil pripravniku za vzor in bi mu moral ponuditi vse potrebno znanje, izkušnje in vedenje o gibanju v steni, predvsem pa o osnovnih pravilih alpinizma, torej da se drug drugega vedno varuje z vrvjo. Žal je to opustil.« Nato je dodal: »Ne zatiskamo si oči, ta prvi raztežaj smeri Humar-Škarja alpinisti večinoma res plezamo prosto, kar pomeni brez varovanja, vendar samo če zelo dobro poznamo smer. V tem primeru je bilo verjetno usodno to, da je inštruktor vedel, da se raztežaj pleza prosto, a je zašel iz smeri, prišel na nevaren teren, in sledila sta zdrs in padec v prepad. Če bi bil v pravem poteku raztežaja in ob tem navezan, bi bile posledice manjše. Od sobote do danes imamo v gorah štiri mrtve, treba se je pošteno zamisliti!«


Smer Humar-Škarja
Smer, ki je bila v sredo dopoldne usodna za alpinističnega inštruktorja Aleša Kogoja, se imenuje po Metodu Humarju in Tonetu Škarji, ki sta jo prva zmogla leta 1972. Dolga je 270 metrov z oceno težavnosti V-/IV, zanjo se povprečno porabi tri ure. Povzeto po Anžetu Šavsu se vstop vanjo začne po koncu Lovske poti v Repov kot od razglednega grebena čez nekaj lažjih skokov do melišča pod steno. Lokalni poznavalci vedo povedati, da se iz Bistrice do stene porabi dve uri in pol, z Jermance pa malo manj kot dve uri. Žleb, v katerem je smer sprva speljana, gre strmo proti levi približno 60 metrov do začetka travnate grede, ki prereže celo steno proti levi navzgor, nato tik nad previsi preči desno in do stebrička, ki je odcep Kukovčeve smeri. Nato zoprno sestopi v kotanjo na dnu osrednjega žleba, nato gre do stojišča na desnem stebru. Previsno zaporo alpinisti po navadi zmorejo s pomočjo ozke, gladke poličke, ki se pne proti desni. Sledi plezanje kot s previsom in po gredi 50 metrov do vznožja zajede. Po njej gre smer v za cel raztežaj na novo veliko gredo, ki se ji sledi desno do vznožja strme izstopne stene, to se spleza po strmi, vegasti poklini na desni ali po hrapavem kaminu na levi do police pod veliko lopo, ki pelje desno iz stene. Po koncu plezanja se gre na Srebrno sedlo, kjer vodi pot Sedlo– Korošica, najkrajša pot v dolino pa pelje skozi Repov kot.


Ostala bo velika praznina
Strokovna direktorica ljubljanske psihiatrične klinike prof. dr. Blanka Kores Plesničar je ob novici o tragičnem dogodku pretresena povedala, da bo za Alešem Kogojem ostala velika praznina: »Za vse nas, ki smo z njim delali 25 in več let, je to grozen dan. Izgubili smo pomembnega strokovnjaka, ki je veliko prispeval k razvoju geriatrične psihiatrije, bil je pomemben tudi za svoje paciente. Najhuje je seveda za njegovo družino, a vsi smo prizadeti.«


Boštjan Fon

eXTReMe Tracker