Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Poročila

...03.2014 
    » Fotografije: 1. del | 2. del - Lako


G-L: Občni zbor SPDT ob 110-letnici: 1. del | 2. del | 3. del

 




 

nedelja, 30. marec 2014, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 2234

na občnem zboru SPD: Predsedniško - Tajniško - Jamarskega odseka - Alpinističnega odseka - O predavateljski dejavnosti + Pozdrav predsednika ZSŠDI / Ob 110-letnici 

O delovanju v letu 2013
Predsedniško poročilo - Marinka Pertot

Drage planinke, dragi planinci, cenjeni gostje, dober večer!
Čeprav je potekalo društveno delovanje v letu 2013 v glavnem po ustaljenih tirnicah, vendar smo stalno iskali novih poti, svežih idej in vabljivih izzivov, da bi se delovanje društva približalo novim družbenim potrebam. Izvršni odbor se je redno sestajal na ponedeljkovih sejah; za usklajevanje celotnega delovanja smo imeli letos 23 sej; posamezni odseki pa so imeli ločene sestanke.

V letu 2013 smo zabeležili rahel porast števila članov; članarino je poravnalo 244 članov (lani 233); od teh je 207 včlanjenih tudi v PZS (prejšnje leto 179). Novih članov je bilo v lanski sezoni 61, med temi je veliko otrok, ki se udelužujejo Planinske šole, uric plezanja ter mladih, ki obiskujejo alpinistični tečaj. Pri mladincih pa žal pozneje prevladajo drugi interesi in obveznosti, tisto otroško navdušenje splahne in prav kmalu se oddaljijo od društvenega delovanja, čeprav odbor stalno išče novih strategij, da bi jim vlil čim trdnejšo ljubezen do gora in narave.

Osrednja društvena dejavnost je izletništvo. V pretekli sezoni smo načrtovali 27 izletov. Zaradi slabega vremena, predvsem pa zaradi izredno slabih vremenskih napovedi in zaradi poškodb vodičev je odpadlo kar šest izletov, izvedli pa smo tri v letnem programu nenapovedane. Skupno se je naših izletov in pohodov udeležilo 621 pohodnikov, kakih 200 manj kot leto prej, ko je že utrpelo precejšen osip. Upad števila udeležencev na napovedanih izletih, ki ga beležimo v zadnjih letih, gre pripisati različnim faktorjem. Na eni strani so vremenske razmere; v zadnjih dveh letih je bilo, predvsem v pomladnem in jesenskem času, ko običajno načrtujemo izlete, ki se jih udeležuje veliko število pohodnikov, vreme neverjetno nestanovitno, da smo morali izlete odpovedovat drugega za drugim. V teh obdobjih smo imeli tudi največ avtobusnih izletov; zaradi vsesplošne krize, taki izleti so danes težko izvedljivi. Še pred tremi leti smo načrtovali in izvedli do 7 avtobusnih izletov letno in avtobusi so bili vedno polni. Letos smo načrtovali samo 4 avtobusne izlete, in vsakič smo ob razpisu zaskrbljeni, če bo vpis zadosten; pri enem pa je bilo število prijav preskromno, zato smo ga bili prisiljeni spremeniti v avtomobilskega.

Glavni odbor stalno spremlja delo posameznih odsekov in jim skrbno stoji ob strani predvsem pri delu z najmlajšimi, saj je skrb za podmladek za društvo prvenstvenega pomena. Mladinskemu odseku nudi pomoč pri organizaciji in izvedbi Planinske šole na Planini Jezero, pa tudi pri izvedbi orientacijskega teka, ki je namenjen šolam vseh stopenj. Organizacija in izvedba tako številčne pobude, pri kateri imamo na progah več kot 400 mladih tekmovalcev, ki se tekme udeležijo v spremstvu učiteljev in profesorjev, je organizacijsko velik zalogaj. O tekmi sami in njenem poteku bo poročala načelnica Mladinskega odseka.
Smučarski odsek išče novih idej in novih strategij, da bi postala njegova dejavnost pestrejša in privlačnejša.
Zelo aktivni so Alpinisti, ki pridno trenirajo na naši umetni steni v Športnem centru v Bazovici, v domačih in tujih gorstvih, se udeležujejo tekmovanj, prirejajo tečaje za začetnike in prijetne urice plezanja za otroke.
Posebno dragocena je raziskovalna dejavnost jamarjev, ki so prišli v zadnjih letih do pomembnih odkritij. O vsem tem bo govora v poročilih posameznih odsekov.
Naše poti se s pridom uporabljajo; markacisti skrbijo za njihovo vzdrževanje.
Začela so se dela na nepremičnini v Boljuncu, urejamo skladišče, prenesli smo kuhinjo, tako da so postali prostori primernejši za sestanke in druženja. V bližnji prihodnosti načrtujemo še popravilo sanitarij in druga dela, ki bodo omogočala, da bo postalo poslopje uporabljivo tudi za širšo publiko.
V letošnji sezoni smo poskrbeli tudi za šolanje novih vodnikov, tako je postala Irina Obersnel mladinska vodnica, Jernej Šček pa je pridobil naslov planinskega vodnika A kategorije. To bo za naše društvo zelo dobrodošlo, ker imamo vodnikov zelo malo in so zato stalno na terenu, so preobremenjeni in njihovi požrtvovalnosti in razpoložljivosti gre vsa zahvala, da nam je kljub težavam uspelo uresničiti načrtovani program. Tudi med člani alpinističnega odseka čutijo potrebo po šolanju:.trije in sicer Erik Boneta, Gregor Znidarčič in Jernej Šček so pred kratkim opravili sprejemni izpit za športnega plezalca 1, David Štranj in Jernej Bufon pa za športnega plezalca 2. Upamo, da se bo v prihodnji sezoni še več mladih odločilo za usposabljanje in se bo tako kader vodnikov povečal in pomladil.

Naj omenim, da je slovenska sekcija vsedržavne radiotelevizije posvetila dne, 18. junija oddajo Mixer problemom planinstva in delovanju zamejskih PD. V oddaji sem sodelovala skupaj s predsednikom SPDG Andrej Rosanom in Luiso Battistig, predsednico Planinske družine Benečija.

24. oktobra je bila v Ljubljani okrogla miza, na temo Planinstvo kot vez z domovino ob 120-letnici organiziranega planinstva v Sloveniji. Priredili so jo PZS, Slovenski planinski muzej, Triglavski narodni park in Svetovni slovenski kongres. Na okrogli mizi sem sodelovala z referatom in prikazala naše delovanje in sodelovanje s PZS.
Odbor vzdržuje stalne stike s številnimi sorodnimi društvi, predvsem s Planinsko zvezo Slovenije. Plodno je tudi njegovo sodelovanje z Meddruštvenim odborom Primorsko-Notranjskih planinskih društev; redno se udeležujemo sej ODO-ja.

Veliko skrb vlaga odbor v vzdrževanje stikov s sorodnimi društvi predvsem s slovenskimi društvi v deželi Furlaniji Julijski krajini in na Koroškem. S planinskim odsekom Športnega društva Sloga in Smučarskega kluba Devin je soorganizator tradicionalnega Spominskega pohoda Bazoviških junakov. Prisrčne stike goji tudi z društvi iz matične domovine: z Obalnim planinskim društvom Koper, s PD Sežana, s PD Snežnik iz Ilirske Bistrice in s planinsko skupino Kulturnega društva Bazovica iz Reke. Z zadnjima dvema se udeležuje oz. prireja vsakoletna srečanja, vsakič v eni od omenjenih sosednjih držav. Nova prijateljstva nastajajo tudi z drugimi društvi npr. s PD Skalca Hoče Slivnica iz okolice Maribora, ki smo jih že nekajkrat vodili pa naših poteh. Posebno močna vez se je v tridesetih in več letih stkala s pobratenim društvom Integral iz Ljubljane, s člani bratskega društva se srečujemo na vsakoletnih srečanjih, izletih in pohodih ter med tedenskim bivanjem naših najmlajših v koči na Planini pri Jezeru.

Plodno je tudi sodelovanje z italijanskima planinskima društvoma CAI SAG in XXX Ottobre iz Trsta. Prijateljske vezi so se stkale tudi s člani PD CAI Varazze iz Ligurije, ki so nam organizirali in nas vodili med našim letošnjim potepanjem po Liguriji in na trekingu pod vrhom Monvisa.

5. in 6. oktobra je bil prisoten v delegaciji Pimorsko-Notranjskega MDO, ki se je udeležil 49. Srečanja treh dežel v Mallnitzu na avstriskem Koroškem, tudi zastopnik našega društva. Tema posveta je bila: ustvarjanje pogojev za razvoj trajnostnega turizma na področju treh regij in odgovornosti planinskih organizacij do tega.
Na koncu naj se še toplo zahvalim vsem odbornikom in načelnikom odsekov za sodelovanje in za nesebično delo. Posebna zahvala gre vsem članom in članicam bivšim odbornikom in prijateljem, ki stojijo društvu stalno ob strani in vsakič priskočijo na pomoč bodisi z vodenjem izletov, bodisi z drugačnim delom, saj brez njihove dragocene pomoči ne bi speljali celotnega programa. Iskrena zahvala gre tudi vsem tistim članom, ki so ob izpolnjevanju davčnih obveznosti (obrazca 730 ali Unico), namenili 5 ‰ delovanju našega društva. Naj mimogrede omenim, da smo v letu 2013 unovčili vsoti, ki so ju naši člani namenili društvu leta 2009 in leta 2010. O letošnjem koriščenju 5 ‰ še nimamo točnih navodil, vendar zgleda, da ne bo sprememb.

Posebna zahvala gre tudi Združenju slovenskih športnih društev v Italiji ZSŠDI, predvsem osebju, ki nam stalno stoji ob strani pri pripravljanju prošenj in pri izpolnjevanju davčnih obveznosti. Iskrena zahvala tudi Zadružni kraški banki in vsem, ki so nas gmotno podprli ali nam na kakršenkoli način pomagali in s tem omogočili naše delovanje.

Žal je pred časom preminula bivša odbornica in navdušena planinka Nedoh Daniela, v odboru je bila v letih 1963 do 66, po poroki pa se je preselila v Ameriko.

Tajniško poročilo
Sabrina Žezlina

Temeljna dejavnost društva je izletništvo in pohodništvo, s katerim se ukvarja v glavnem celoten odbor, posamezni odseki pa delujejo samostojno, kot izhaja iz njihovih poročil, glavni odbor pa jim je ob srtani v organizacij večjih in številčnejših manifestacij.

V pretekli sezoni smo izvedli 24 izletov, ker so odpadli nekateri načrtovani, zaradi slabega vremena predvsem v spomladnem in jesenskem času, ko so ponavadi izleti najbolj številčni.
Najbolj uspešni izleti in najštevilčnejši so bili tradicionalni izleti v bližnjo okolico: Martinovanje, ki je bilo novembra v Križu, v organizaciji Liviota, novoletni izlet na Medvedjak, geološki izlet po Repentaborski občini, ki ga je vodil gospod Paolo Sossi, pomladanski izlet v Istro, sta ga vodila predsednik PD Koper Aldo Zubin in Darko Butinar, arheološki pohod po poteh L.K. Moserja, vodil ga je arheolog Stanko Flego. Veliko naših članov se je udeležilo tudi tradicionalnega pohoda Bazoviških junakov drugo nedeljo septembra.
Z avtobusom smo se popeljali na srečanji, najprej: na Reko na srečanje »Prijateljstvo brez meja«, kjer nas je gostil Planinski odsek Kulturnega društva Bazovica, v drugo nedeljo junija pa na srečanje Obmejnih planinskih društev, ki je bilo letos v Celovcu. Najbolj uspel avtobusni izlet je bil tradicionalni Izlet v neznano. Franc in Livio sta nas tokrat peljala v Motovun po trasi nekdanje železniške proge Porečanke do Vižinade.
Tradicionalno srečanje s PD Integral je bilo letos v naši organizaciji, ob tej priliki smo prijatelje popeljali po okolici Devina, kjer smo si ogledali Mitrejevo jamo, vodarno v Štivanu in paleontološko nahajališče dinozaura v bližini Ribiškega naselja ter se preko Črničija podali na ogled Devinskega gradu.
V poletnih mesecih smo prirejali v glavnem izlete v visokogorje: na primer na Rdeči rob, na Tolminski kot, na Strmo Peč, na Mangart, ko smo bili namenjeni na Jerebico smo se zaradi slabega vremena preusmerili na Golico. Zelo zanimiv je bil tudi izlet po Krniški soteski na Koroškem, ki ga je vodil Walter. Skoraj čaroben je bil izlet v megli, ko nas je Jernej Šček vodil po strmi poti na Čaven.
Udeležili smo se tudi spominskih pohodov na Porezen, na Javornik in na nočni pohod na Dražgoše.
Skupina naših članov se je udeležila tudi trodnevnega izleta na Velebit v organizaciji Planinske skupine Kulturnega društva Bazovica iz Reke. Zelo zanimiv je bil tudi tedenski pohod konec julija in začetek avgusta. S prijatelji, člani društva CAI Varazze smo se najprej povzpeli po Ligurskih Alpah in prehodili del takoimenovane »Altavia dei Monti Liguri«, nato pa smo se podali na trekking pod Monvisom (giro del Monviso). Na vrh Monvisa (3841 m) pa se zaradi lanskih izrednih snežnih razmer nismo mogli povzpeti. Našega poletnega potepanja se je udeležila tudi skupina članov pobratenega društva Integral iz Ljubljane.
Od 20. do 22. septembra je bil v tržaškem mestnem središču poseben dogodek, ki je pričal o slovenski kulturi in naši prisotnosti v mestu, to je bil SLOFEST. Kot SPDT smo se praznika udeležili s soorganizacijo orientacijskega teka za dijake višjih šol. Skupno s skavti in taborniki smo začrtali progo po tistem delu mesta, kjer je bila slovenska prisotnost najbolj zaznavna. Z materiali smo bili prisotni tudi v posebnem stendu.
V okviru 120. letnice Planinske Zveze Slovenije smo se udeležili osrednje svečanosti, ki so jo organizirali v Cankarjevem domu 27. februarja, 12. aprila pa smo se udeležili slavnostne skupščine PZS v Celju, nadalje se je skupina naših članov 15. junija udeležila slavnostnega Dneva slovenskih planincev, ki se je začel s pohodom po Kamniški soteski in se je zaključil s slavnostno prireditvijo pred Domom v Kamniški Bistrici.
Kot smo slišali na začetku nocojšnega večera, praznuje naše društvo letos 110. letnico dejavnosti. Proslave jubileja so se praktično začele z dananšjim večerom, slovesno bomo obletnico praznovali na 43. Srečanju obmejnih planinskih društev, ki bo 8. junija v občini Dolina v naši organizaciji. Ob obletnici smo izdelali program izletov tako, da smo posvetili več pozornosti domačim goram predvsem očaku Triglavu v čigar okrilje se bomo podali večkrat. Tradicionalni tedenski trekking bomo nadomestili s šterimi trodnevnimi izleti v Julijce in v Dolomite. Na razpolago je tudi zgibanka s progragmo izletov. Ob priliki okrogle obletnice je društvo tudi poskrbelo za nove majce, ki bodo na razpolago po občnem zboru.
O naši dejavnosti sproti obveščamo člane in prijatelje v rubriki Planinski svet v četrtkovi izdaji Primorskega dnevnika. Informacije o dejavnosti, obogatene s fotografskim gradivom redno objavljamo na naši spletni strani www.spdt.org, za katero skrbi David Štrajn in na strani Facebook SPDT. Tu smo v letu 2013 objavili 68 novic. Poleg tistih, ki so bile tiskane v četrtkovi rubriki Planinski svet v Primorskem dnevniku, je dobil obiskovalec na spletni strani tudi informacije o delovanju posameznih odsekov, celoten arhiv z zapisniki sej od nastanka do leta 1975, statut in kratko zgodovino društva, pa tudi obvestila o najnovejših dejavnostih društva in o bodočih programih. Posebna stran je posvečena tudi opisu in delovanju telovadnice v Bazovici, ki je opremljena za plezanje na umetni steni, prav tako je posebna stran posvečena jamarski dejavnosti.
V letu 2013 je stran dobila 150.106 zdetkov, število obiskov je bilo 8.669. Vabimo vas, da še kar naprej obiskujete našo spletno stran.
Na koncu naj člane še opozorim, da je naše društvo tudi letos potrdilo konvencijo s športno trgovino Sportler.

Poročilo Jamarskega odseka
Pripravil Dean Zobec

Jamarska raziskovanja v letu 2013 so bila zelo uspešna. Dokaz, da je meddruštveno sodelovanje, za katerega se je naš šef Stojan Sancin vedno prizadeval, neobhodno potrebno za dosego velikih rezultatov. Že nekaj let zelo uspešno sodelujemo z Jamarskim Društvom Sežana, Jamarskim Društvom Danilo Remškar iz Ajdovščine, na letošnjih akcijah so se nam pridružili člani iz drugih treh slovenskih jamarskih društev.
Lotili smo se starih projektov, ki so bili za eno samo društvo prezahtevni, in pri tem dosegli odlične rezultate. Tako je bila naprimer, po zaslugi mladih jamarjev iz Ajdovščine, dosežena globina 850 metrov v našem novo odkritem Breznu pod Žičnico na Kaninu, in najgloblja brezna se sedaj imenujejo Boljunec, Pulje, Ricmanje,Glinščica ipd. V Ponikvah v Jezerini je na številnih akcijah bilo dodanih več kot 300 metrov novega poligona, kar pa nam je še najbolj pri srcu, v jami Burja pri Kozini smo končno dobili nadaljevanje na globini -200 metrov, kjer smo se pred leti ustavili.
Raziskovanja so potekala v glavnem na štirih območjih.

Jamo Burja (pri Kozini) smo popolnoma na novo opremili in si precej olajšali dostop do prejšjega dna na približno 200 m globine. Ob podrobnem pregledu končnih delov smo v enem kaminu odkrili nadaljevanje in dosegli pravo križišče rovov, ki se odpirajo na vse strani in v enem od teh smo v 40 meterskem breznu dosegli sifon, ki predstavlja začasno dno jame na globini -270m. Ob suši so naši sodelavci opazili, da se za sifonom skriva rov, ki ga bomo raziskali v naslenjem sušnem obdobju. Jama nam bo dala gotovo še veliko dela in veliko novega poligona.

Ponikve v Jezerini in Mitjina jama
V ponikvah je naš odsek raziskoval pred 20 leti z odkritjem novih rovov za sifonom. Letos smo organizirali več kot deset meddruštevnih akcij v sušnem obdobju smo prekopali obhod sifona in jamo podaljšali za več kot 300 metrov. Poleg aktivnih vodnih rovov so bile odkrite s plezanjem kaminov tudi zakapane zgornje etaže jame. Na akcijah so sodelovali člani JD Sežana, DZRJ Luka Čeč Postojna, JK Temnica, DZRJ Ljubljana.
Tudi v tem primeru bomo raziskovanja nadaljevali v naslednjem sušnem obdobju. Na istem področju smo nadaljevali z raziskovanjem v Mitjini Jami ki smo jo odkrili in raziskovali pred mnogimi leti. Člani JDDR Ajdovščina so začeli z izdelovajem načrta že znanih delov in izrisali približno 700 metrov poligona, medtem ko smo z drugimi jamarji iz Sežane in Postojne pregledovali jamo in odkrili kar nekaj možnih nadaljevanj.

Na Kaninu po uspešnih raziskavah v Breznu Pod Žičnico smo se lotili pregledovanja terena na nižji nadmorski višini. Na višini postaje B kaninske žičnice smo odkrili zanimivo brezno iz katerega močno piha, v njem pa dva obetavna nadaljevanja ki čakajo na razširitev.

Orleška gmajna: novo delovišče pri Orleku – Okno nad Reko
Odkrili smo zasuto brezno iz katerega je po nalivu močno pihalo, znak da je jama povezana z podzemim tokom Reke. Kopanje je zelo zahtevno, brezno je zatrpano s kamenjem, ki so ga kmetje skozi stoletja metali v jamo ob čiščenju gmajne. Pri kopanju sodelujejo člani JD Sežana. Na vhodu brezna smo izdelali ogrodje na katerega smo pritrdili električni vitel za dvig materjala. Jamo smo tako poglobili za več kot deset metrov. Bo še veliko dela do odkritja poti v globino.
V bližini se nahaja Jama Sežanske Reke, kjer smo pred dvema letoma že odkrili prehod do podzemnega toka Reke. Prav v tej jami so potapljači DZRJSR Domžale izvedli nekaj akcij in preplavali rov, ki po načrtu pelje prav do pozicije kjer se odpira novo brezno. Potencjalna globina je v tem primeru že znana, približno -340 m.

Odminirano Brezno
Na orleški gmajni smo ob pregledu že znane jame, ki je ob vhodu močno pihala, odkrili vzrok za tak prepih. Majhna špranja na steni brezna nam kaže da se zadaj skrivajo zelo veliki prostori. Izdelali smo podest na breznu za začetek širjenja in cevasto podporo pod nevarnim podorom nad špranjo za povečano varnost pri delu.
Poleg teh glavnih projektov smo odkrili in raziskali približno dvajset novih jam z majšo razsežnostjo, pri iskanju novih dihalnikov si sedaj pomagamo tudi s termokamero.

Alpinistični odsek
Pregled delovanja v letu 2013 - Jernej Bufon

Delovanje Alpinističnega odseka je v letu 2013 potekalo po že vstaljenih tirnicah; v didaktičnem smislu so tudi lani potekale urice plezanja za osnovnošolske otroke, organiziran je bil vsakoletni začetniški tečaj športnega plezanja za odrasle, sodelovali pa smo tudi s številnimi poletnimi centri. Kot vsako leto smo sodelovali pri postavitvi vencev v Glinščici, seveda pa je bilo plezalskih izletov v bližnja plezališča ter alpinističnih vzponov v okoliška gorstva na pretek tako v zimskih kot v poletnih razmerah. Poleg športnega plezanja smo se seveda, kot se za alpinistični odsek spodobi, posvetili tudi alpinizmu, ter preplezali kar nekaj večraztežajnih smeri v bližnjih in oddaljenih gorstvih.

Nekaj podrobnosti o važnejših pobudah:

URICE PLEZANJA ZA OTROKE: Vsak petek je na naši plezalni steni v športnem centru Zarja redno plezala skupina šestih do osmih osnovnošolskih otrok. Spoznavali so prvine športnega plezanja in se s pomočjo igre urili v premagovanju vse težjih smeri. V sklopu teh srečanj so se otroci v spremstvu staršev preizkusili tudi na naravni skali na Napoleonski cesti, v Sesljanu ter v Glinščici.

TEČAJ PLEZANJA ZA ZAČETNIKE: Oktobra smo kot običajno priredili tečaj športnega plezanja za začetnike namenjen polnoletnim osebam, ki bi se rade preizkusile v tej panogi. Udeležilo se ga je kar 11 tečajnikov (Saša Regent, Veronika Danev, Cristina Schart, Jasmina Kante, Tomaž Kante, Gregor Košuta, Matjaž Romano, Mateja Prašelj, Lara Iscra, Boris Kalc, David Gregori), s katerimi smo obiskali številna plezališča v okolici (Glinščica, Doberdob, Črni Kal, Napoleonska cesta) ter prisluhnili predavanju Erika Švaba na temo športnega plezanja ter Dušana Jelinčiča, ki nam je orisal svoje himalajske vzpone, poleg tega pa smo seveda imeli večerne ure teorije in prakse na umetni steni v Bazovici.

OGLED MEDNARODNIH TEKEM V ŠPORTNEM PLEZANJU: V preteklem letu smo se nekateri AO-jevci odpravili na ogled dveh mednarodnih tekem v športnem plezanju, in sicer tekmo v balvanskem plezanju v Logu pri Ljubljani ter tekmo v težavnostnem plezanju v Kranju.

USPOSABLJANJE: Kot že pred dvema letoma smo tudi letos zbrali skupinico nadebudnih plezalcev, ki so se odločili, da bodo polagali izpit za pridobitev naziva Športni plezalec, v organizaciji Komisije za športno plezanje pri PZS. Na razpis so se prijavili trije plezalci (Gregor Znidarčič, Jernej Šček in Erik Boneta), ki so že uspešno opravili pripravniški izpit pri Društvu plezalcev Koper na Škofijah. Uradni izpit v Kranju jih čaka že ta mesec.

Predavateljska dejavnost
Marinka Pertot

Razvejano društveno dejavnost dopolnjujejo predavanja, osredotočena na planinsko tematiko, obravnavajo pa tudi ekološke in naravoslovne probleme, ali potopisne teme; njihov pomen je tudi v seznanjanju širše javnosti s športnimi, raziskovalnimi ali ustvarjalnimi dosežki naših članov in prijateljev.

V letošnji sezoni smo pripravili skupno pet dogodkov:
• 5. maja 2013 smo sodelovali pri predstavitvi zgodovinsko alpinističnega romana Point Lenana, ki sta ga napisala Wu Ming 1 (pseudonim pod katerim se skriva Roberto Bui) in Roberto Santachiara, predstavili pa smo ga v knjigarni Lovat. Roman je za nas posebno zanimiv saj avtorja realistično opisujeta politične razmere in vzdušje, ki je vladalo v Trstu na začetku 20. stol. Veliko pozornost posvečata tudi slovenskim alpinistom "našim magnamonti", ki so delovali v 30. letih 20. stol. in njihovim dosežkom.
• 29. novembra smo imeli zelo zanimivo predavanje na temo: Etika obiskovanja gorske narave. Gost večera je bil gospod Joža Mihelič
• 19. decembra smo pripravili tradicionalni Zaključni večer, na katerem smo s pomočjo slikovnega gradiva obnovili in podoživljali celoletno društveno delovanje: pohode in izlete ter delo in dosežke posameznih odsekov: Mladinskega, Smučarskega, Alpinističnega in Jamarskega.
• Zelo zanimivo je bilo nadalje predavanje o Ledenicah na Primorskem Krasu, ki je bilo na sporedu 17. januarja 2014. Oblikovali so ga dr. Sergio Dolce, upokojeni ravnatelj Naravoslovnega muzeja v Trstu, MarinoVocci,predsednik skupine 85 in pričevanje delavca v ledenici, ki jih je posredoval Paolo Raseni.
• Sledilo je (13. februarja) potopisno predavanje zgodovinarke, turistične vodičke, novinarke in popotnice Andreje Rustja. Tokrat je osvetlila življenje in delo Amišev.

Na koncu naj opozorim, da bomo imeli 11. aprila v gosteh dr. Lučko Kajfež Bogataj, ki bo spregovorila o zelo aktualni temi in sicer Podnebje in gore: nekoč, danes in v prihodnje.

Pozdrav predsednika ZSŠDI, Ivana Peterlina

Spoštovani predsednik, spoštovani odborniki, dragi prijatelji!
Že na samem začetku vam moram priznati, da sem se znašel v zadregi, čim sem prijel za pero in začel razmišljati o tem, kaj naj na vašem današnjem – slavnosno obarvanem – občnem zboru povem.
Nočem namreč, da bi moje misli izzvenevale priložnostno banalno, da bi se vaše 110 letnice besedno loteval v slogu, ki bi izzveneval baročno, s stavki, ki bi bili polni samih presežkov, z mislimi, ki bi ponazarjale le neko površinsko veličino društva in se, nasprotno, ne bi osredotočile na osnovno programsko jedro društva, v poslanstvo, ki vam je bilo položeno že v zibelko. Vaša pomembnost in vsebinska veličina segata tudi na povsem druga področja.

Vaš temeljni “credo” je edinstven! Društvo je svoje misli in vsebine za ohranjanje slovenskega jezika in slovenske identitete naših ljudi uveljavljalo na svojstven način: z izletništvom, alpinizmom, smučanjem, jamarstvom, na področju čistega planinstva pa z instrumenti, ki so čustveno vezani na gorništvo, na naravo, na sonce in sneg, na neizmerna čista gorska obzorja, pa tudi na nevihte, snežni metež, dež, burjo, ki so za planinca prav tako očarljivi.

Pa pomislim na to, kako je pravzaprav nekaj edinstvenega spajanje želje po ohranjanju tega, kar naš človek je, torej Slovenec s svojo dušo in s svojo tradicijo, z očarljivimi pogledi v nebo, ki je ponoči posejano z zvezdami in ko zreš v vso to mogočnost, se ti nekoliko zavrti in v hipu razumeš, kako si kot človek majhen, neizrazit, nemočen, v bistvu prašni delček v neizmernem kozmosu vsega, kar nas obdaja.
A to je samo en del, samo delček pravljičnega pogleda v ta magični svet, kateremu se tako sanjsko zmore predajati vsak sleherni član planinskega društva. Da! To je samo delček vsebinskih vzgibov, ki so od nekdaj gnali članstvo, da si je v daljnem letu 1904 nadelo svoj organizacijski okvir, da si je znalo izboriti svoj prostor v takratni tržaški katedrali slovenstva, v Narodnem domu in silovito razvijalo svojo dejavnost vse do dne, ko jo je fašistična diktatura nasilno razpustila. A očitno ima slovenski človek že v svojih genih veliko zametkov odpora, v sebi nosi talente skrivne vojne taktike in ve, kako se sovražniku kljubuje in kako se ga da s pametno potegnjenimi strateškimi potezami spraviti v kot in ga tudi spraviti na kolena. Verjetno so prav v tem slogu razmišljali v tistih morečih dneh, obarvanih s samo črnino, štempiharji in člani skupine Magnamonti, ki so izbrali prav taktiko planinstva, da so se lahko izognili smrtonosnemu nadzoru, se skupinsko srečevali v gorah, kovali svoje uporne načrte, uperjene v svobodo in prav v teh gorskih oazah miru, kjer si lahko resnično svoboden, tudi prišli do zmagovitih potez, do svobode!

Sprehod po dolgih in bogatih analih društva nas seveda v kasnejših letih pelje mimo cele vrste pobud, zmagoslavnih akcij in dosežkov, ki so vrhunsko obarvani: osvojitev Broad Peaka v Karakorumu, ki ga je z izjemnim sukanjem peresa opisal vaš član Dušan Jelinčič, človek, ki se je v zgodovino zapisal kot prvi alpinist iz Furlanije Julijske krajine, ki je osvojil tako visoko točko na našem planetu!

Lahko bi se kajpak zaustavljal še pri drugih podvigih: pri himalajski odpravi Alpe Adria Samargatha ali pa pri osebnosti vašega lednega plezalca Erika Švaba in še drugih podvigih. A dovolite, da svojo pozornost obrnem še nekam drugam, tudi v lastne spomine!
Kdo bi si kdajkoli mislil, da bom na nekem slavnostnem večeru v letu 2014 svoje misli lahko tudi usmerjal v nekoga, ki sem ga kot otrok poznal le kot zdravnika pediatra. Tu mislim na očarljivo gospo, prežeto z izrazito človeško dobroto, na gospo dr. Sonjo Mašero, vašo dolgoletno predsednico. Nikoli si ne bi predstavljal, da se bova štirideset let po njenem predsednikovanju spet – pa čeprav samo duhovno – srečala, si segla v roke, da ji bom lahko spet navidezno prisluhnil, kako me spodbuja k zdravemu načinu življenja, ki naj bo polno sprehajanj in tekanjav naravi, hoje, gibanja in hlastanja po svežem zraku. Ni slučaj, da je dr. Mašerova znala ponuditi stotinam ljudi veliko zdravih in dobrih receptov in ni slučaj, da je bila potem tudi tako dolgo predsednica SPDT.
Misli bežijo in že je tu velika nevarnost, da zapadem v preveliko čustvenost. Zato naj zaključim z mislijo in s poudarkom na vlogo, ki jo je društvo v vseh teh dolgih 110 letih odigravalo in jo še danes odigrava brezhibno: to pa je velika skrb, da se naše slovenstvo utrjuje, da posvečamo veliko pozornost slovenski besedi in to ne samo v govornem smislu, ampak tudi v poimenovanju krajev, ki so – konec koncev – še vedno naši in samo naši! To poslanstvo je SPDT hranilo kot punčico svojega očesa in prav zato moramo biti vsi ponosni na ljudi, ki so znali – pa čeprav ne gre za profesionalce – mojstrsko in brezhibno odigrati svojo vlogo do dna.

Prejmite s strani vseh slovenskih športnikov v Italiji iskrene čestitke!


 

eXTReMe Tracker