Dve posredovanji GRS
Predviden razvoj vremena - Razmere v gorah
Ob 10.22 je na mariborskem Pohorju, občina Maribor, pohodnik potreboval zdravniško pomoč. Posredovali so gorski reševalci GRS Maribor, ki so pohodnika oskrbeli in prenesli do spodnje postaje pohorske vzpenjače, kjer so ga predali reševalcem NMP Maribor.
Ob 12.37 si je na planini Zali potok v občini Tržič otrok pri smučanju poškodoval nogo. Gorski reševalci GRS Tržič so ga na kraju oskrbeli in ga prepeljali v ZD Tržič v nadaljnjo oskrbo.
Ob 13.50 se je na smučišču Krvavec, občina Cerklje na Gorenjskem, poškodoval smučar. Reševalci HNMP so ga s helikopterjem LPE prepeljali na zdravljenje v UKC Ljubljana.
Predviden razvoj vremena
V ponedeljek bo oblačno. Ponekod bo občasno rahlo snežilo, na Primorskem pa večinoma rahlo deževalo. Količina padavin bo majhna.
V torek bo oblačno, ponekod bo lahko še rahlo snežilo. Na Primorskem bo pihala šibka burja.
Tudi v sredo bo prevladovalo oblačno vreme. Zvečer bo od zahoda začelo rahlo snežiti, po nižinah Primorske pa rahlo deževati. v noči na četrtek se bodo padavine krepile in razširile proti severovzhodu.
V četrtek bo oblačno s sneženjem, le na Primorskem bo deževalo. Padavin bo več v zahodni polovici države.
Razmere v gorah
Po podatkih Agencije RS za okolje je v sredo in v delu noči na četrtek snežilo, največ snega je zapadlo v južni Sloveniji, do okoli 30 cm, pa tudi v višjih legah zahodne in severozahodne Slovenije podobno. Ohladilo se je in temperatura je bila v gričevju ter v gorah pod ničlo. Pihal je okrepljen veter vzhodnih in severnih smeri. Sneg je predvsem v hribih močno spihan, obsežna so območja napihanega snega predvsem na južnih in zahodnih pobočjih. Med in po sneženju se je sneg pogosto plazil, saj je snežilo na večinoma skorjasto ali trdo podlago. Največ snega je nad 2000m v zahodnih Julijskih Alpah, kjer ga je do okoli 400 cm, drugod v Julijcih do dobrih 300 cm, v višjih legah Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp lokalno okoli 190 cm. Na 1500 m ga je v Julijcih do okoli 180 cm, drugod pa manj. Zaradi vetra je seveda višina snežne odeje precej odvisna od izpostavljenosti vetru. Sneg je precej skorjast, skorja je nastala zaradi vetra, na prisojnih pobočjih pod okoli 1700 m pa tudi zaradi dnevnega taljenja na površini in nočnega zmrzovanja.
Nevarnost snežnih plazov je večinoma 3. stopnje, le pod okoli 1300 m 2. stopnje, odvisno od količine snega. Snežna odeja je predvsem potencialno precej nestabilna. Plaz se lahko sproži že ob majhni obremenitvi snežne odeje. Posebej so nevarna mesta z napihanim snegom in strma pobočja. Spontanega plazenja bo predvidoma malo.