Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Leto nasprotij

četrtek, 2. januar 2014, ob 05:29, Boris Štupar, ogledov: 871

Slovenske novice: ... polarne razmere in rekordna vročina
Kakšnih vremenskih razmer smo bili deležni leta 2013?

 LJUBLJANA – Leto 2013 je bilo pri nas pestro tudi z vremenskega vidika. Čeprav smo še na začetku pomladi živeli v skoraj polarnih razmerah, smo avgusta doživljali rekordno visoke temperature. Med letom je bilo sicer manj izrednih vremenskih dogodkov kot leto prej, vseeno pa ti še zdaleč niso bili nedolžni in neškodljivi.

Snega najprej od nikoder …
Tisti, ki so že nabrusili smuči, so jih lahko še za nekaj časa postavili v kot, saj nas je že takoj po novem letu zajelo območje izredno toplega zraka. 5. januarja je bilo sončno in vetrovno – veter je ponekod dosegal hitrosti do 70 km/h, najmočnejši sunek (161 km/h) pa so ta dan zabeležili na Kredarici. Na glavni meteorološki postaji v Ljubljani so izmerili rekordno visoko januarsko temperaturo (16,3 stopinje Celzija).

… nato pa še v pomlad
Že čez dober teden (od 13. do 18. januarja) so na svoj račun končno prišli tudi ljubitelji snega, saj je obsežno območje hladnega zraka s cikloni s seboj prineslo vetrove in obilne padavine. Vremenoslovci so med drugim izdali tudi opozorilo o močnem sneženju, saj so ga ponekod predvidevali do 40 centimetrov. Pri tem so bili celo malce preskromni, kajti v južni Sloveniji ga je zapadlo do 70 centimetrov, tako da smo ponekod dobili še en – tokrat snežni – januarski rekord. V Črnomlju je bila snežna odeja debela 72 centimetrov, v Semiču pa 63, razkrivajo podatki Agencije RS za okolje (Arso). Da o močnem vetru in snežnih zametih niti ne govorimo … In posledice: kaos na cestah, snegolom, poledica in načeti živci udeležencev v prometu.

Podobna zgodba se je v začetku leta zgodila še dvakrat, najprej med 20. in 24. februarjem, ko je obilno sneženje zajelo večji del države, ponekod pa je zapadlo tudi več kot meter novega snega: na jugozahodu Dolenjske na primer kar 120 centimetrov. Rekordne višine snežne odeje ob koncu februarja so sicer izmerili v Dragarski dolini (160 cm), na Lisci (126 cm) in pri Ribnici (118 cm).

Zima, ki je bila s snegom več kot radodarna, je svoje zobe nazadnje pokazala med 23. in 28. marcem, ko se je pomlad sicer že začela, vremenske razmere pa so zaradi prodora mrzlega zraka s severa pokazale drugačno sliko. Vremenoslovci so napovedovali temperature pod ničlo, občasno sneženje, močan veter, snežne zamete, poledico in poslabšane vozne razmere, njihove napovedi pa so se izkazale za pravilne. Dež je po znižanju temperatur prehajal v sneg, burja se je krepila, drevesa je zajel žled, ceste pa huda poledica. Ponekod v vzhodni polovici države ob koncu marca v zadnjih 60 letih niso zabeležili toliko snega: v Novem mestu je bila snežna odeja visoka 24 centimetrov, v Murski Soboti 20, v Sevnici pa 15. Seveda tudi temperature niso bile ravno pomladne.

Maja klestila toča, velika kot jajce
Potem ko se zima ni in ni hotela posloviti, pa smo bili že v začetku maja priča razmeram, ki smo jih sicer vajeni poleti. Zaradi nestabilnega ozračja so nas 4. maja zajele močne nevihte s točo, veliko kot jajce, ki je prizadela zlasti prebivalce Savinjske doline. Burno je bilo tudi na Štajerskem, južno od Ljubljane in na Dolenjskem.

Vročina, ki ji ni para
Čeprav je toplejši del leta prišel z veliko zamudo, se je kmalu v vsej svoji moči pokazala huda vročina. Poleti smo doživeli dva izrazita vročinska vala, ki sta zlasti na kmetijstvu pustili hude posledice. Prvi nas je zajel 26. julija in vremenoslovci so po nižinah napovedali nič manj kot 35 stopinj Celzija. Izdali so tudi opozorilo pred toplotno obremenitvijo in krajevnimi nevihtami s točo. Veter je s presušenih polj dvigal prst in v notranjosti države so nastali pravi prašni viharji, ki so pri nas sicer izredno redki. Absolutnih temperaturnih rekordov (še) ni bilo, so pa bile ponekod zabeležene najvišje dnevne povprečne temperature zraka konec julija vse od začetka meritev. 29. julija, po koncu najhujše vročine, je močan veter po vsej državi povzročil tudi precej gmotne škode .

Padali tudi rekordi
A vse to je bil šele uvod v peklensko avgustovsko vročino. Za večji del države so razglasili rdeči alarm oziroma najvišjo stopnjo vremenske ogroženosti, a to obdobje bomo še dolgo pomnili zaradi temperaturnih rekordov, ki jih ni bilo malo. Stopnjevali so se vse do 9. avgusta, v Ljubljani je denimo temperaturni rekord v teh dneh padel kar šestkrat, stari rekord pa je bil tako presežen za 2,6 stopinje Celzija. Tudi po več drugih krajih so v začetku avgusta izmerili najvišje izmerjene temperature zraka (Bohinjska Češnjica 35, Celje 39,7, Lendava 38,2, Letališče Cerklje ob Krki 40,6, Letališče Edvarda Rusjana Maribor 39,6, Ljubljana Bežigrad 40,2, Maribor Tabor 40,4, Murska Sobota 40,1, Novo mesto, 39,9, Starše 40, Tomaj 39,5 …). Ob tem velja opozoriti še na to, da sta na letališču Cerklje klasična in samodejna postaja. Podatek 40,6 stopinje je odčitan z maksimalnega termometra, na samodejni postaji pa so namerili kar 40,8 stopinje Celzija!

Vreme se je spremenilo 9. avgusta, ko smo dočakali plohe in nevihte, žal tudi s točo, vendar pa je bila večina bolj ali manj zadovoljna, da se je obdobje nepredstavljive vročine vendarle končalo. Kmetijska suša je bila neizogibna in kmetijski minister jo je razglasil za naravno nesrečo.

Jesen mirnejša, božič spet zelen
Preostanek leta je minil v mirnejšem vremenu, le nekajkrat smo bili še deležni obilnih padavin in močnega vetra. Pestro je bilo od 9. do 11. novembra, ko smo pričakali do 150 milimetrov padavin in močan severni veter. Na koncu je v Posočju zapadlo več kot 200 milimetrov dežja, nekoliko manj pa v južni in vzhodni Sloveniji. Najmočnejši sunek vetra so izmerili v Ilirski Bistrici (129 km/h). Hujših poplav na srečo ni bilo, čeprav se gmotni škodi tudi tokrat nismo mogli izogniti. Podobna situacija se je ponovila konec novembra, ko je močno padalo, meja sneženja se je spustila do 600 metrov nadmorske višine, nagajal pa je tudi močan veter.

In december? Prav nič zimski ni bil, saj smo sneg videli le v višjih legah, razmere po nižinah pa so bile z izjemo nekaj vetrovnih in deževnih dni bolj ali manj stabilne. Kot je zdaj že v navadi, je bil božič spet zelen, kdaj bomo dočakali prvi pravi sneg, pa ostaja vprašanje.

Da ga le ne bo v enem dnevu (spet) zapadlo en meter ...

Mo. S.

eXTReMe Tracker