Večer: Na obmejni gradiščanski strehi / Srečanje vodnikov MDO PD Podravja
Na obmejni gradiščanski strehi
Miroslav Bertoncelj: Vrh na državni, narodni in zemljepisni meji
Najvišji gradiščanski vrh je 884 metrov visoki Geschriebenstein. Madžari mu pravijo Irottkö. Leži namreč na državni ter narodnostni in zemljepisni meji. Zato je bil med hladno vojno nedosegljiv. Šele po padcu železne zavese je ponovno postal priljubljena izletniška točka, saj ga je mogoče enostavno doseči. Obenem na alpskem obrobju ponuja čudovit razgled, ki lahko sega globoko v panonsko nižino ter v južni smeri do slovenskih in hrvaških vrhov.
Geschriebenstein ali Írottkő - razgledni stolp
Neposredno ob državni meji je kamniti razgledni stolp, ki je pred stotimi leti nadomestil lesenega Arpadovega. Slednjega so postavili Madžari, ki so si do leta 1921 lastili Gradiščansko. Šele leta 2001 je postal uradni mejni prehod. Okoli njega so ustanovili naravni park, ki v Avstriji obsega 8500 hektarjev, medtem ko je na madžarskem trikrat večji. Več kot 500 kilometrov odlično označenih poti je speljanih po njem in v glavnem skozi relativno nedotaknjene gozdove. Med stezami je tudi najdaljša (preko deset tisoč kilometrov dolga) evropska pešpot E4, ki teče v bližini kraja Lockenhaus. Tam se nahaja največja turistična atrakcija območja; to je mračen srednjeveški grad, ki bo do pomladi zaprt. Potem pa bo spet prizorišče zgodb krvoločne lastnice, grofice Elizabete Bathory, ki še vedno velja za najhujšo morilko vseh časov, saj naj bi sadistično pobila preko 600 brhkih deklet.
Iz Lockenhausa se vzpenjate po neproblematični poti na gradiščansko streho dve uri in pol. Približno enako dolgo traja pohod iz Rechnitza, ki je priljubljeno zbirališče in izhodišče (gorskih) kolesarjev. Obe naselji povezuje edina cesta čez Geschriebenstein, ki se imenuje po njem. Na cestnem prelazu je s parkirišča ob gostišču, ob pomniku padlim Gradiščancem v obeh svetovnih vojnah, najlažje doseči najvišji vrh po številu prebivalcev najmanjše avstrijske dežele. Samo trideset minut traja v glavnem položen vzpon po gozdni cesti, ki je obvladljiv tudi v snegu. Zato je vrh obiskan v vseh letnih časih. Prijetna hoja pod večnimi drevesi med cesto in razglednim stolpom je le kratka etapa 25 kilometrov dolge poti številka enajst, ki povezuje avstrijski Oberkohlstātten z madžarski mestom Kōszeg. Obiskovalci se lahko pridružijo poučnim ali specialnim lokalnim vodenjem po divjini naravnega parka Geschriebenstein - Írottkő. Zlasti otroci bodo nad njimi navdušeni, saj bodo zašli v skrivnostni svet srednjeveških vitezov ali magičnega Harryja Potterja.
Tekst in foto: Miroslav Bertoncelj
Srečanje vodnikov MDO PD Podravja
Že sedmo leto se vodniki PZS, vključeni v MDO PD Podravja, srečujemo enkrat letno, da bi obravnavali novitete, ki so pomembne za naše delovanje, in da v dobrem razpoloženju obravnavamo vse novice, ki se nam naberejo skozi leto, pa naj bodo te slabe ali dobre. Tako smo se letos 30. novembra srečali v koči na Jurgovem in bili presenečeni, saj je bila v dolini še jesen, malo pod Roglo pa smo prišli že v pravo zimo z meglo, vetrom in sneženjem. Tega smo vodniki navajeni in smo z veseljem obdelali vse teme, ki jih je bilo dobro obnoviti - defibrator in oživljanje, orientacijo, tehniko in tehnično opremo v visokogorju, prevoz otrok in novosti pri opremi.
Ni "gasilska", je pa spominska (Stanka Čoh)
Sklicala nas je načelnica odbora vodniških odsekov MDO Podravja Stanka Čoh in prišlo nas je čez 60, to pa samo kaže, kako se zavedamo, da je takšno neformalno druženje še kako potrebno. Prišla sta tudi načelnik vodniške komisije PZSFranci Gričar in predsednik PZS Bojan Rotovnik, kateremu smo povedali, kaj nas žuli. Pričakujemo, da se bomo prihodnje leto zopet srečali v še večjem številu, saj nismo zaprti ceh, druženje pa nam je vsem potrebno.
Marko Simerl,
vodnik PZS pri PD Večer Maribor