MMC RTV SLO - Dramatik, romanopisec in prevajalec Andrej E. Skubic ... krstna uprizoritev njegove dramskega besedila Pavla nad prepadom je nedvomno zanimivo izhodišče - zapis klepetalnice
Gre za besedilo, ki ga je navdihnilo življenje pionirske slovenske alpinistke Pavle Jesih, v četrtek pa ga bodo premierno uprizorili na odru Slovenskega mladinskega gledališča. Skubic se je pisanja lotil na povabilo režiserja predstave Matjaža Pograjca. Dramatiku je bila Pavla Jesih v navdih, saj je bila človek, ki je na različnih področjih življenja utiral nove poti. "Plezanje je način premagovanja sveta, alpinistki [Pavla Jesih in Mira Marko Debelak] pa sta poleg tega morali premagati še moške. In sta tudi jih," pa so bile besede, s katerimi je režiser avtorja privabil v poglobitev življenjske zgodbe te zanimive ženske.
Pisatelja lahko v klepetalnici vprašate o življenju Pavle Jesih in kako jo sam doživlja, ali pa mu zastavite vprašanja, ki so se vam morda porodila ob prebiranju njegovih romanov Grenki med, Fužinski bluz, Popkorn ali Koliko si moja?
Klepet
hrcek: Zakaj nihče ne ve za Pavlo Jesih in vsi vemo za Almo Karlin? Vprašanje boljšega pr-a?
Andrej E. Skubic: Zamolčanih zgodb o pomembnih ženskah iz naše zgodovine je veliko. Alma Karlin je prišla na vrsto pred nekaj leti, Pavla Jesih pa, kot kaže, danes. Bolje pozno kot nikoli.
agneska: Andrej, cenim tvoje pisanje. Me pa zanima, kako izbereš imena protagonistov, kaj ti je pri izbiri pomembno. Imej se fino
Andrej E. Skubic: Zanimivo vprašanje ... Ponavadi se mi po glavi velja nekaj imen, ki so mi tako ali drugače všeč ali zanimiva ... In potem ob kakšni zgodbi kakšno kdaj zazveni ravno pravo.
hrcek: Kakšen odnos imate do hribolazništva? na primer do nekoga, ki mu je to taka potreba, da pleza, dokler enkrat ne gre predaleč (Humar)? Lahko to dojamete oz. se poistovetite?
Andrej E. Skubic: Osebno nisem ravno take vrste človek. Mislim, da pri samem plezanju niti Pavla ni bila taka. Se ji je pa nekaj takega zgodilo v resničnem življenju, pri njenem konfliktu s povojno oblastjo. To pa tudi jaz lažje razumem, oziroma se poistovetim - vsaj toliko, kolikor sem potreboval za ustvaritev lika.
bosfhgdk: Pavla nad prepadom je izmišljena zgodba o resnični osebi? Ali čisto resnična zgodba? Kako je s tem iskanjem meje med fikcijo in dokumentarnim? Se čuti avtor manj svobodnega, kar se tiče domišljije?
Andrej E. Skubic: Drama se s svojo vsebino drži faktografije. So pa zaradi čisto tehničnih možnosti - če hočeš eno celo življenje sežeti v dve uri dogajanja na odru - potrebni fiktivni prizori, v katerih lahko združiš več resničnih prizorov. Mislim, da tukaj ne gre za manj svobode - še zmeraj je bilo treba veliko domišljije, da sem prizore dejansko napisal in jih razporedil v nek kolaž časov in prostorov...
hrcek: hvala za odgovor. Kakšne izkušnje s "konfliktom z oblastjo" imaš? Ali pa se lahko poistovetiš predvsem s trenutno družbeno-politično klimo?
Andrej E. Skubic: Prosim lepo, s trenutno družbeno-politično klimo se lahko poistoveti kvečjemu kakšen psihopat :-) Moji "konflikti" z oblastjo so bolj minorne sorte, tako da se v to ne bi spuščal...
popi: Je to prvič, da pišete neposredno za gledališče? Vem, da je bil Fužinski bluz že v Drami, ampak ta predstava ni po predlogi že prej obstoječega romana, se mi zdi? Kot amaterju se mi zdi, da bi bilo pisanje za oder, kjer je treba vse "pokazati", težje kot romanopisje
Andrej E. Skubic: Ja, Fužinski bluz je dramatizirala Ana Lasić. V SNG Nova Gorica sem imel dramo Neskončni šteti dnevi, napisal sem tudi še en doslej neuprizorjen tekst. Je pa to prvi tekst, pisan po naročilu. Ne bi rekel, da je pisanje za oder težje, je pa zelo drugačno. In do uprizoritve je vsekakor težje priti kot do objave.
bosfhgdk: Ima Pavla Jesih še kake žive potomce in kako so gledali na nastajanje te predstave?
Andrej E. Skubic: Potomcev nima, ima pa sorodnike. Na žalost sem z njimi - s pranečakinjama Jakico in Nino Jesih - prišel v stik šele, ko je bil tekst že praktično končan. Recimo, da so bili do namere Mladinskega gledališča najprej nekoliko nezaupljivi, vendar pa je recimo Nina tekst nazadnje pohvalila kot verodostojen.
maja: v vaših knjigah je izrazito močen glas (prvoosebnega) moškega lika, nekakšnega premlevajočega, premišljujočega modela, ki mora opraviti z lastnimi kompleksi in predsodki. Kako je potem kar naenkrat pisati žensko protagonistko? Tuje, drugače, težko?
Andrej E. Skubic: Strinjal bi se, da prevladuje nek "premlevajoči, premišljujoči model", včasih že do zoprnosti :-) Ampak mislim, da sem za moškega avtorja kar nadpovprečno pogosto vsaj deloma uporabljal prvoosebne ženske pripovedovalce. Menda z izjemo Popkorna ali Koliko si moja? Ne vem pa, koliko so bili ti moji ženski glasovi verodostojni... Pri Pavli ni bilo posebnih težav, ker sem v dostopnem gradivu zlahka našel njen glas, njen način razmišljanja, njene besede.
ccc: kakšno vlogo ima avtor teksta nato pri postavitvi predstave? Drugače vprašano: v kolikšni meri je Pograjc diktator?
Andrej E. Skubic: Pograjc je popoln diktator :-) V postavitev predstave se nisem vmešaval, to je njegov posel. On pa se ni vmešaval v nastajanje teksta, razen kolikor sva na začetku skupaj premlevala neke tehnične možnosti. Edino nazadnje so za postavitev tekst seveda malo krajšali, klestili - tako kot zmeraj, pač za potrebe odrske koreografije. V gledališkem listu pa je integralen tekst.
bela: V sinopsisu predstave piše nekaj o tem, da so v gorah "nastali posnetki" za predstavo? Torej bodo v ozadju videoprojekcije? Ali pa gre za dejansko kombinacijo večih medijev?
Andrej E. Skubic: Realistični posnetki gora so bili del prvotne ideje, ampak v končni fazi se je ekipa odločila za bolj minimalistične, stilizirane animacije. Da, v ozadju bo projekcija, pa dosti glasbe. In ogromno plezanja. Zelo naporno za igralce...
ana: Pozdravljen! Ne zdi se, da se v javnosti pojavljaš več, kot je nujno potrebno, ali da ti je tam zelo udobno. Je za pisatelja nujno, da je med delom odmaknjen od sveta in zaprt vase, ali pa je to samo karakterna lastnost, ki jo številni literati pač imate?
Andrej E. Skubic: V principu rajši komuniciram prek svojih tekstov kot pa fizično :-). Ne, verjetno res ni nujno potrebno, saj imaš tudi pisatelje, ki so pravi ekshibicionisti. No, jaz ravno nisem. Ta del tega posla mi je malo odveč.
vrazov: Glede na to, da ste dvakrat dobili kresnika - ste letos navijali za Vojnovića ali pa se je tudi vam zdel "overrated"? Kaj pa njegov film Čefurji raus - glede na to, da ste tudi vi imeli svoj Fužinski blues ...
Andrej E. Skubic: Letos nisem navijal za Vojnovića - mene osebno je ta knjiga po odličnih Čefurjih malo razočarala. Že čisto z obrtniškega stališča. Mu pa seveda nagrado privoščim... Filma pa še nisem gledal.
ana: Kdo je za vas trenutno največje ime med sodobnimi slovenskimi romanopisci?
Andrej E. Skubic: Ojoj ... Ne bi uporabljal izraza "največje ime". Mi je pa dosti pistaljev všeč. Med še živimi Suzana Tratnik, Drago Jančar, Aleš Čar, Mojca Kumerdej ... Krivično je takole naštevati, ker sem gotovo izpustil ravno kakšnega genialca, ko moram takole na hitro nekaj reči.
lan: S katerim slovenskim pisateljem greste najraje na pir?
Andrej E. Skubic: Nimam natančne lestvice preferenc ... Važno, da je to nekje, kjer imajo dober pir.
Moderator: čas za klepet e počasi izteka. Sprejeli bomo še dve, tri vprašanja.
ccc: Nekaj časa ste bili zaposleni (kot asistent?) na faksu. Zakaj ste se temu odpovedali in šli raje nazaj med svobodnjake? Je tak ustvarjalni prepih, nestabilnost, nujen za ustvarjanje?
Andrej E. Skubic: Enostavno v tistem delu nisem najbolj užival. Z veseljem sem študiral za doktorat in pisal članke, ne uživam pa v "delu z ljudmi", kot se temu reče. Nestabilnost pa ni ravno nujna, bi bilo lažje, če bi je bilo manj...
begby: Ste kot prevajalec Welshevega Trainspottinga človeka letos spoznali v živo, ko je bil v ljubljani? Kakšne anekdote?
Andrej E. Skubic: Nisem ga. Ravno zadnjič mi je Matej Bogataj, ki ga je moral moderirati, da sem ga "pustil samega s tem strašnim možem"... ki pa se je nazadnje izkazal za zelo prijaznega, družinskega možakarja, ki je z ženo prebil štirinajst dni počitnic v Lipici.
sasa: Vsi poznamo mit o stradajočem, nerazumljenem, od sveta zapuščenem slovenskem literatu, ampak za vas, ki ste v bistvu že od samega začetka uspešni, ta verjetno ne velja. Si kdaj predstavljate, kaj bi bilo, če ...no, če ne bi nič bilo? Nobenega odziva?
Andrej E. Skubic: Hja, potem verjetno pač ne bi pustil službe in nikoli ne bi napisal druge knjige. Ali pa mogoče ... Saj nisem pričakoval kakšnega posebnega uspeha, ampak vsaj kako reakcijo pa človek le potrebuje, da ima občutek, da se s svojo knjigo z nekom pogovarja. Sem vesel, da me slišijo.
Moderator: S tem klepet tudi zaključujemo. Hvala vam za vprašanja in Andreju Skubicu za odgovore. Do naslednjič!
Andrej E. Skubic: Hvala vam.