PZS: V decembrski številki Planinskega vestnika bo osrednja tema alpinistka Pavla Jesih in/oz. predstava Pavla nad prepadom. 
Pravi prijatelji so redki
Kdo je prerezal Paulino vrv?
Besedilo: Marta Krejan
To, da eno najboljših evropskih, če ne kar svetovnih alpinistk v letih med obema vojnama, ki je izredno vplivala na razvoj alpinizma, poznamo predvsem zaradi preplezanega osrednjega stebra severne triglavske stene, Čopovega stebra (mnogi najbrž samo zato), je pravzaprav precej krivično. Paula Jesih in Mira Marko Debelak, tudi njo je treba omeniti, sta bili v času pred vojno in po njej, kot pravi Bine Mlač v Velikih pionirjih alpinizma, nekaj nepojmljivega: na svetu je ni bilo druge plezalke, ki bi plezala prva v navezi, da o prvenstvenih smereh sploh ne govorimo.[Bine Mlač: Veliki pionirji alpinizma II. Didakta, 1994, str. 155-173]
V letih, ko je bila Paula Jesih kot alpinistka najbolj aktivna, je bila pogosto omenjena v Planinskem vestniku, a ne le kot protagonistka v zgodbah, ki so opisovale nove smeri v gorah, bila je tudi avtorica mnogih besedil in fotografij. Sprva nekoliko suhoparno popisovanje tur je sčasoma popestrila s subjektivnim opisovanjem, zanimivimi pridevniki, slikovitimi besednimi zvezami, znala pa je biti tudi zelo ostra. Iz teh njenih zapisov lahko torej razberemo, da je bila resnično večplastna, inteligentna, samosvoja, srčna in trmasta ženska, prevladujoč hladen razum pa je precej dobro skrival njeno čustveno plat.
Niso pa vse to edini razlogi, zaradi katerih si Paula Jesih zasluži pomembno mesto v knjigi naše zgodovine. Njena skrivnostna in manj znana, za večino povsem neznana zgodba, ki se je začela pisati po letu 1933, ko se je poškodovala pri padcu med plezanjem v Veliki Mojstrovki, ima za razvoj naše zgodovine predvsem na kulturnem področju, najbrž ne bo narobe, če rečem tudi političnem, ravno tako velik pomen. Kaj se je zgodilo s Paulo podjetnico, lastnico kinematografov, ki je premišljeno in zvito mnogim pomagala preživeti vojno, po njej pa je po dolgem sušnem plezalnem obdobju preplezala smer svojega življenja, sta poskušala odkriti in s predstavo Pavla nad prepadom razkriti pisatelj Andrej E. Skubic in gledališki režiser Matjaž Pograjc.