... in Jakob Aljaž: Založba Viharnik vabi na predstavitev nove knjige Petra Mikše,
... ki bo četrtek, 13. aprila, ob 11. uri v Narodnem muzeju Slovenije - Metelkova, Maistrova ulica 1 (vhod s ploščadi Muzejske četrti), Ljubljana.
Avtor v knjigi predstavi, kako se je Triglav skozi zgodovino utrdil kot najpomembnejši narodni simbol Slovencev, kar je bilo tesno povezano z odkrivanjem gora in razvojem gorohodništva pri nas. Triglav, najvišji vrh Republike Slovenije, je umeščen v državni grb in preko grba v državno zastavo in predstavlja najmočnejši nacionalni simbol Slovencev.
Triglav se prvič pojavi na zemljevidu leta 1744, prvo slikovno upodobitev pa zasledimo leta 1778. Po zaslugi barona Žige Zoisa je bil leta 1778 opravljen prvi dokumentirani pristop na njegov vrh, zaradi spora o nastanku kamnin med njim in geologom J. E. Fichtlom pa je konec 18. stoletja prišel v središče zanimanja evropskih geografov, geologov in drugih izobražencev.
V drugi polovici 19. stoletja so današnje slovenske gore, predvsem pa triglavsko pogorje, začele zanimati nemška planinska društva, ki so tam gradila koče in urejala poti do njih in na vrhe. Slovenci so se odzvali tako, da so ustanovili konkurenčno planinsko društvo, in to je gradilo svoje planinske koče ter postavljalo napise in table v slovenskem jeziku. V tem vsesplošnem ozračju je pod Triglavom v Mojstrani župnikoval Jakob Aljaž, ki je iz čistih domoljubnih vzgibov leta 1895 za 1 goldinar kupil vrh Triglava in tam postavil stolp. Dejanje, ki je v javnosti v naslednjih letih vse bolj odmevalo. Slovenci so preko Aljaža, njegovega nakupa vrha in gradenj slovenskih koč pod Triglavom v naslednjih letih čutili, da svojo zemljo trgajo iz nemških rok nazaj v slovenske. Triglav je postajal vedno močnejši simbol slovenstva in leta 1947 je prvič tudi uradno postal državni simbol, ko je bil upodobljen v grbu tedanje republike Slovenije.
Peter Mikša (1977) slovenski zgodovinar, alpinist; zaposlen na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je doktoriral z disertacijo Alpinizem na Slovenskem.
Napisal je več člankov iz zgodovine planinstva in alpinizma, knjigo Matica planinstva: ob 120-letnici Planinskega društva Ljubljana-Matica, kot glavni avtor ali soavtor je sodeloval pri knjigah: Zgodovina slovenskega alpinizma, Slovensko planinstvo, Rudolf Badjura - življenje in delo, Kredar'ca: ob 120-letnici postavitve prve koče in Trden kakor skala : Kratka zgodovina Turistovskega kluba Skala.