Arhiv objav

Matija Turk: Nad Sextenom se od leve proti desni zvrstijo vrhovi, ki so jih nemško govoreči prebivalci Južne Tirolske poimenovali glede na čas, ko se nad njimi pojavi sonce.

Matija Turk: Dolomitska skupina Marmarole je neusahljiv vir navdiha vsem, ki jim samotne in neokrnjene gore nekaj pomenijo.

Matija Turk: Prvi septemberski sneg je že pobelil najvišje vrhove Dolomitov. V ostrem mrazu sva z Janezom navsezgodaj zapustila bivak Voltolina v Marmarolah, kjer sva prespala po vzponu na Corno del Doge.

Matija Turk: Ob pogledu na ostenja Zahodnih Julijcev iz doline Dunje je težko ostati ravnodušen. Vsa mogočnost Montaža in Strme peči se nam od tu kaže v svojem najpopolnejšem izrazu. "Podoba presunljive moči" je zapisal Julius Kugy.

Matija Turk: Ko me je nekoč pot vodila skozi Sexten, sem obiskal vaško pokopališče. Sprehodil sem se med litoželeznimi križi in bral imena. 

Matija Turk: Julius Kugy v svojih delih pogosto omenja Vladimirja Dougana, tržaškega alpinista slovenskega rodu. Dougan je bil eden vidnejših tržaških alpinistov iz časa med obema svetovnima vojnama.

Matija Turk: Kolo nam je že kot otrokom predstavljalo okno v svet in nas z domačih ulic popeljalo na Ljubljanski grad, Rožnik in Golovec.

Matija Turk: Cima Bagni je še ena izmed gora v Sekstenskih Dolomitih. Skoraj 3000 metrov visoka, že od daleč izstopa iz niza gora ... Stoji na skrajnem vzhodnem robu Dolomitov ...

Matija Turk: Ardensko hribovje so nekoč pokrivali težko prehodni strnjeni gozdovi, ki so jih od časov industrijske revolucije dalje intenzivno izkoriščali. Danes imajo Ardeni videz idilične kulturne krajine ...

Janez Turk: Razvoj sodobnega gorništva in alpinizma sega v 19. stoletje, ko so ljude zgolj iz raziskovalnih in pustolovskih vzgibov začeli zahajati v gore, tudi na zahtevnejše vrhove.

Matija Turk: Greben, ki poteka od Krna proti Bovcu, smo s prijatelji med fotografiranjem ostankov soške fronte prehodil po dolgem in počez. Izmed  vseh  gorskih predelov soške fonte se mi je prav ta greben zdel vedno najbolj zanimiv.

Matija Turk: Hladne sence legajo na dolino Trebuše, ko v poznem februarskem popoldnevu stopiva na prepadni vrh Poldanovca. Sonce se spušča proti obzorju in čedalje šibkejšo toploto žarkov vztrajno odnaša veter.

Matija Turk: Visoka kraška planota Trnovski gozd se razsteza nad Vipavsko dolino med Novo Gorico in Colom. Hriboviti gozdnati svet je na jugu omejen s strmim robom nad Vipavsko dolino.

Matija Turk: Poletje se je že prevesilo v september in spoznal sem se, da se iztekajo še zadnji dnevi, primerni za resnejše podvige v gorah. Kljub  neizpolnjenim ciljem glede diplome, ki naj bi jo po mojih predvidevanjih septembra že bolj ali manj končal, nisem dolgo premišljeval, saj bi bil v tako lepem vremenu greh ostati doma.

J. in M. Turk: Množičnemu turizmu navkljub v Dolomitih še vedno najdemo neokrnejne gorske predele in kraje, katerih prebivalci živijo v pristnem stiku z naravo, navezani na svoje izročilo, gore, planine in gozdove. Takšne kraje najdemo v dolinah ob zgornjem toku reke Piave in v gorah, ki se dvigujejo nad njo, v Marmarolah.

Matija Turk: Prva svetovna vojna je na naših tleh med drugim zapustila tudi številne sakralne spomenike. Mnogim je znana edinstvena lepota in izpovednost avstro-ogrske cerkvice sv. Duha na Javorci, manj znana pa je italijanska kapela Bes pod Krnom.

Matija Turk: Mrzli vrh pri Tolminu je bil prizorišče najbolj krvavih bitk prve svetovne vojne v Zgornjem Posočju. Je nema priča časa in dogodkov, ki so iz obličja Zemlje izbrisali cele generacije fantov in mož.

Janez Turk: V prispevku povzemamo slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah med Kanalsko in Ziljsko dolino na Koroškem. Slovenska krajevna imena v Karnijskih Alpah je proučeval dr. Viktor Vovk (1893-1968).

Matija Turk: V sivi hlad objeta leži pred nama Rezija. Sončni žarki se prebijajo izza Skutnika in se le počasi razlivajo po pobočjih nad dolino. V spokojnem jutru ostajajo za nama vasi Na Bili, Ravanca in Solbica, ko avto premaguje še zadnje kilometre proti vasi Korito.

Matija Turk: V poznem poletju turistične zmogljivosti v   Sekstenskih  Dolomitih  pokajo po šivih. Parkirišča ob vznožju gora  so nabito  polna razbeljene pločevine, k planinskim kočam se vijejo kolone pohodnikov. V poznem popoldnevu, ko so se je reka turistov  že obrnila nazaj, sva se z Janezom odpravila navzgor po dolini Val Fiscalina.

Matija Turk: Ob prihodu v dolino Zajzero pritegnejo naše poglede vrhovi Viševe skupine. Ko nadaljujemo pot dalje po dolini in se komaj dodobra nagledamo tega prizora, nas že preseneti drugi. Tam, kjer dolina zavije rahlo proti jugozahodu, se pred nas postavi mogočna gorska pregrada Poliških Špikov, izmed katerih najbolj izstopa prvak Zahodnih Julijcev – Montaž.

Matija Turk: Ortler (italijansko Ortles, 3905 m) je najvišji vrh istoimenske gorske skupine, ki leži južno od doline Vinschgau na južnem Tirolskem. To je gora, ki privablja poglede in vzbuja občudovanje. Odeta v večni led in sneg se blešči daleč in visoko nad vsemi. Nekdaj najvišji vrh Avstro-Ogrske ima za prebivalce južne Tirolske velik simbolni pomen. Imenujejo ga König Ortler – kralj Ortler.

Matija Turk: Malokdo od obiskovalcev Dolomitov pozna gore kot so Monte Cridola (2581 m), Monfalcon di Forni (2453 m) in Monfalcon di Montanaia (2548 m). Te gore so Furlanski Dolomiti, strmi, krušljivi, razsekani in samotni. Igra narave je tu v kamnu ustvarila nekatere najbolj neverjetne in drzne oblike, tu lahko vidimo prizore, ki jih ne bomo uzrli nikjer drugje v Alpah.

So kraji na svetu, morda čisto blizu nas, o katerih smo že veliko slišali in brali, pa se nismo nikoli potrudili, da bi jih obiskali. Ko pa jih naposled obiščemo, spoznamo, da so to kraji kamor se bomo vedno radi vračali.

Čudovit jasen poznojesenski dan. S prijateljem sva ravnokar sestopila z Rombona in sedaj stojiva na Čukli, poleg spomenika italijanskim vojakom. Čudovit mir je tukaj. V daljavi se za Furlansko nižino lesketa morje.

Poldnašnja špica, Jôf di Miezegnot, Mittagskofel - različna, a v pomenu sorodna imena za goro, ki se dviguje nad tremi dolinami: Dunjo, Zajzero in Kanalsko dolino. Tako so jo poimenovali ljudje treh narodov, ki so si ob njenem vznožju poiskali svoj svoj življenski prostor.

FVG.TV: Via Eterna, Večna pot, pot ki nima začetka in ne konca, pot, ki se začne in sklene sama v sebi. Tako je Julius Kugy poimenoval sistem polic, ki obkrožajo skupino Viša v Zahodnih Julijcih.

FVG.tv:  Televizije avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine predstavlja igrani dokumentarni film Montasio, sulla Nord del Drago - Predstavljamo slovensko verzijo (besedila in glasu).

Matija Turk: Karnija je skrivnostna in raznolika dežela na severovzhodu Italije. Njene gore, Karnijske Alpe, ležijo med Julijci na vzhodu in Dolomiti na zahodu. V naročju karnijskih gora se skrivajo nekateri najbolj neokrnjeni predeli italijanskih Alp.