Uredništvo: [email protected]
komentarji
| Registracija

Hanssenova skakalnica v Bohinju

MOJA GORSKA POT SKOZI ČAS - seznam gora, planinskih koč, bivakov ... s prvimi pristopi, razvrščenimi po nazivu, nadmorski višini, dnevu obiska in času pristopa
========== Arhiv: Bohinj ==========

Video: Hanssenova skakalnica v Bohinju

Kristjan Ravnik, 60 mOb odlični organizaciji SSK Bohinj pod vodstvom Marjana Pavlihe in Branka Iskre, ter požrtvovalnim pristopom nepogrešljivih Bukovcev, so mladi Kristjan, Rok in prijatelji dokazali, da se v prihodnosti skakalnega športa v Bohinju obetajo lepi časi Rok Črnko, 53 mOb odlični organizaciji SSK Bohinj pod vodstvom Marjana Pavlihe in Branka Iskre, ter požrtvovalnim pristopom nepogrešljivih Bukovcev, so mladi Kristjan, Rok in prijatelji dokazali, da se v prihodnosti skakalnega športa v Bohinju obetajo lepi časi
Ajda Kreslin, 17 mOb odlični organizaciji SSK Bohinj pod vodstvom Marjana Pavlihe in Branka Iskre, ter požrtvovalnim pristopom nepogrešljivih Bukovcev, so mladi Kristjan, Rok in prijatelji dokazali, da se v prihodnosti skakalnega športa v Bohinju obetajo lepi časi Matic Cesar, 32 mOb odlični organizaciji SSK Bohinj pod vodstvom Marjana Pavlihe in Branka Iskre, ter požrtvovalnim pristopom nepogrešljivih Bukovcev, so mladi Kristjan, Rok in prijatelji dokazali, da se v prihodnosti skakalnega športa v Bohinju obetajo lepi časi
Branko Iskra, 57 mOb odlični organizaciji SSK Bohinj pod vodstvom Marjana Pavlihe in Branka Iskre, ter požrtvovalnim pristopom nepogrešljivih Bukovcev, so mladi Kristjan, Rok in prijatelji dokazali, da se v prihodnosti skakalnega športa v Bohinju obetajo lepi časi Matic Mlakar, 29 mOb odlični organizaciji SSK Bohinj pod vodstvom Marjana Pavlihe in Branka Iskre, ter požrtvovalnim pristopom nepogrešljivih Bukovcev, so mladi Kristjan, Rok in prijatelji dokazali, da se v prihodnosti skakalnega športa v Bohinju obetajo lepi časi
četrtek, 18. marec 2010, ob 08:00, Janez Pikon, ogledov: 10643

Prenovljena Hanssenova skakalnica na Poljah v BohinjuJanez Pikon: Leta 1931 se je zbralo nekaj tisoč gledalcev iz krajev po Kranjskem in tujine. Prvi se je spustil po naletu inž. Hanssen. Zavlada popolna tišina. Gledalci se niso mogli načuditi, kaj zmore človek na smučeh, pod skakalnico je zavladalo prešerno veselje.

Prvi smučarji v Bohinju so bili lovci in gozdarji, ki so potrebovali smuči za opravljanje službe na terenu. V začetnih časih so se za vse discipline izdelovale smuči doma v mizarskih delavnicah. Pred 102 leti (leta 1908) pa jih je začel izdelovati kolar Franc Rozman (Ródar iz Bohinjske Bistrice), po vzorcu zlomljenih smuči, ki so jih tujci pustili v Bohinju (turisti in vojaki, morda pa je bil to gozdar Mirko Hanzlovsky leta 1902). Kolar Franc Rozman je izdeloval odlične jesenove smuči pod blagovno znamko Triglav ski (znamenite in poznane cófarce).

Najstarejša delavnica sank in smuči na SlovenskemStari oče Franc Rozman (Ródar), Anton Šercer (Jurjóvčóv) in oče Jakob Rozman (Ródarjóv vóčk)Janez Rozman (Breznkar z Ravne), 28. februar 1965 na Hanssenovi skakalnici s skokom 52 metrov osvoji 2. mesto na tekmi (točke 217,6)Pod Hanssenovo skakalnico, leta 1936 - 1937, od leve proti desni: 1.- Franc Podlipnik (Anžlin), 2.- Janko Logar (Ozefkov), 3.- Mirko Pristavec, 4.- Tomaž Godec, 5.- Janko Pristavec, 6.- Miloš Ravhekar, 7.- Jože Skočir (Tajčov), 8.- Anton Žnidar (Sušnkov)Prenovljena Hanssenova skakalnica na Poljah v Bohinju, nedelja 14. marec 2010

Za skakalne smuči je veljalo, da so morale biti iz jesenovega lesa, samo mlada debla, ker je bil les bolj prožen. Sami so les posekali in ga primerno posušili (les so uvažali tudi iz Slavonije), ter ga obdelovali. Skakalne smuči so bile dolge od 220 cm do 240 cm, široke 12 cm in od 2 do 2,5 cm debele. Spodnja drsna površina je imela 3 žlebove (grabnce), da je smučka drsela bolj ravno po snegu. Teža takih smuči je znašala do 6 kg, z različnimi vzorci, odvisno od ročnosti izdelovalca, vendar se je oblika iz leta v leto izpopolnjevala.

Začetki skakalnega športa v Bohinju, Jože PodlipnikSSK Bohinj o izgradnji smučarsko skakalnega centra, Milan ZalokarDan za tekmovanje kot naročen11 tekmovalcev, ki so skakali s tričetrtinskim zaletomVrstni red tekmovalcevSamostojni skoki ali propagandni skokiRezultati skokovTekmovalni koledarSpored tekmovanjRazsodišča za smuške tekme na daljavoRazsodišča za smuške tekme na daljavo

Tomaž Godec se je pričel ukvarjati s smučarskim športom že v letu 1920. Na njegovo pobudo so obnovili malo Žižkovo smučarsko skakalnico, ki so jo po prvi svetovni vojni postavili pod vasjo Ravne nad Bohinjsko Bistrico. Prva skakalnica v takratni Jugoslaviji je bila nekoliko manjša (kasneje so jo nekoliko povečali). Tam je skočil Jože Pogačar 9 metrov, kar je bil za tiste čase državni rekord. Leta 1921 so bile v Bohinju že izvedene prve Jugoslovanske smučarske tekme. Kasnejša leta smo višje uredili novo 25-metrsko skakalnico in jo vedno vzorno vzdrževali, ter na njej redno vadili. Absolutni rekord skakalnice je v lasti domačina Ivana Rabiča, njegov 27 m dolg skok, ki ga je izvedel v januarju leta 1958 ni nihče več izboljšal. Skakalnica je na ogled ob smučišču Koble 1, saj se tesno združuje s smučiščem. Velja omeniti tudi Slavka Avsenika, ki je leta 1951 v Bohinju na 25-meterski skakalnici treniral 16 bohinjskih fantov.

Plakat skakalne prireditve v teh dneh na Hanssenovi skakalnici na PoljahPrve mednarodne zimskošportne tekme, leto 1931Splošni pogoji za udeležencePriznanje Sušnik Francki, leto 1940 za 1. mesto (smuška tekma na daljavo ali smučarski tek)Priznanje Tomažič Angeli, leto 1931 za 2. mesto (smuška tekma na daljavo ali smučarski tek)Hanssenova skakalnica na Poljah v BohinjuHanssenova skakalnica v BohinjuIz Bohinjske smučarske preteklostiIz Bohinjske smučarske preteklostiKoledar SSK Bohinj za leto 2010

Bohinjski smučar in organizator Tomaž Godec je v letu 1927 razmišljal, kako bi v Bohinju zgradili 50-metrsko skakalnico, za takratne razmere največjo v Sloveniji in Jugoslaviji. Uspelo mu je zagotoviti sredstva od dveh takratnih bohinjskih občin. Med številnimi tekmovanji po Evropi se je spoznal z norveškim skakalcem in graditeljem skakalnic inž. dr. Torleif Tunold Hanssenom. Zaprosil ga je, da sta pregledala terene v Bohinju in izbrala mesto za skakalnico. Naredila sta načrte za gradnjo. Takoj naslednje leto so pričeli z deli in jeseni leta 1929 je bila skakalnica dograjena. Mnogo mož je takrat modrovalo ob skakalnici in menili so, da bi se vsak, kdor bi šel čezenj, polomil. Leta 1930, ko je zapadlo precej snega je Tomaž Godec skupaj z gospodarjem in očetom domačije Tazgorn na Poljah poskrbel, da je bila skakalnica in okolje odlično pripravljena. Tazgorn je bil takrat gospodar skakalnice. Iz Norveške dežele je pripotoval sam projektant inž. dr. Hanssen, ki je takrat veljal tudi za odličnega skakalca. Tako za Bohinj, Slovenijo in Jugoslavijo je bil to velik praznik - pomemben dogodek. Na dan tekmovanja se je pod bohinjsko velikanko zbralo par tisoč gledalcev iz vseh krajev naše dežele in tujine. Prvi se je spustil po zaletišču inž. Hanssen. Ob skakalnici je zavladala popolna tišina. Gledalci se niso mogli načuditi, kaj zmore človek na smučeh. Ob doskočišču se je razlegalo kričanje in bilo je tako veselo, kot pozneje pod skakalnico na Poljah nikdar in nikoli več.

Zmagovalec in rekorder Sigmund GuttormsenRódarjóve Triglavke, cófarceJoža Pogačar preko Žižkove skakalniceJoža Pogačar, državni prvak in rekorder smuških skokovČeh Šimunek in mladi Jakopič iz MojstraneProfil Žižkove smučarske skakalnice nad Bohinjsko BistricoSmučarska vrsta na Senožetih v BohinjuVežbanje na Senožetih v BohinjuPogled na Žižkovo smučarsko skakalnico v Bohinju pred tekmoSkupina tekmovalcev smuške tekme v BohinjuSkakalna tekma na Žižkovi skakalnici v BohinjuBistriška železniška postaja

Od Jugoslovanov so si čez skakalnico upali trije hrabri fantje, kasneje znani skakalci: Bogo Šramelj, Franc Palme in Albin Jakopič. Bogo Šramelj je postavil nov jugoslovanski rekord, ki je znašal 32 metrov, Norvežan Hanssen pa je skočil 43 metrov in se številnim gledalcem trajno zapisal v spomin.

Skakalec Jože Podlipnik, skakalnica na Kamnjah, leto 1930Drago Pikon preko Hanssenove skakalnice, leto 1964, dolžina skoka 44 metrovHanssenova skakalnica, skakalec Jože Podlipnik 38 metrov, leto 1933Ivan Rabič preko 25-metrske skakalnice nad Bistrico, leto 1958, 27 metrov in rekordom skakalnice (na ta mali skakalnici)Drago Pikon na 25-metrski skakalnici nad Bistrico, leto 1961 (na ta mali skakalnici)Tomaž Žvab, Drago Pikon, Darko Vojvoda in Janko Pintar ob 25-metrski skakalnici nad Bistrico, leto 1961 (na ta mali skakalnici)Hanssenova skakalnica na Poljah v Bohinju, leto 1930Mednarodne smuške tekme v BohinjuMednarodne smuške tekme v BohinjuVelika zimskošportna prireditev v BohinjuVelika zimskošportna prireditev v BohinjuSmuški klub Bohinj, leto 1932

Najvažnejša prireditev je bila leta 1931 na kateri so se zbrali smučarji Češke, Poljske, Norveške, Jugoslavije, Avstrije in Nemčije, kajti zgrajena nova 50-skakalnica na Poljah med Bohinjsko Bistrico in Bohinjskim jezerom (Ribčev Laz) je bila pravi magnet in glas o velikanki se je hitro širil po domovini in Evropi.

Spotčeva Anica je zelo rada, tudi tekla na smučehSpotčeva Anica iz Žlana,  prva smučarska skakalkaČlanek v Gorenjskem glasu (intervju s Spotčovo Anico z Žlana)Članek v Nedeljskem Dnevniku, 7. februarja 1999Hanssenova skakalnica v februarju 1931

Dveletni premor je spremenil marsikaj in preko skakalnice na Poljah se je spustilo že okrog 20 bohinjskih fantov, ki pa še niso imeli izdelanega sloga. Med njimi je bilo tudi bohinjsko dekle (Spotčova Anica, kasneje poročena Stare) iz vasice Žlan ob skakalnici, ki se je nekajkrat v krilu s terenskimi smučmi korajžno pognala preko hrbta bohinjske velikanke.

Bohinjska smuška diva v kikli, ki je prva in edina ženska premagala strah in se večkrat pognala preko Hanssenove skakalnice na Poljah s terenskimi smučmi (zaporedno v letih 1932, 1933 in 1934) je bila Spotčova Anica iz Žlana v Bohinju. "Takrat smo še mahali z rokami po zraku, kot ptiči. No res je tudi to, da sem skakala v kikli. Denarja za hlače ni bilo še za smuči ne, sicer se pa za žensko ne spodobi, da bi bila v hlačah! Kikla seveda ni bila predolga, da mi ne bi opletala okrog kolen", je dejala Anica pred leti, sicer pa predstavljam Dnevnikov članek in ostalo gradivo, ki ga je kar nekaj.

Slika Valentina Hodnika o prvem ženskem skoku preko Hanssenove skakalniceSlika Valentina Hodnika o smučarskih motivih v BohinjuSlika Valentina Hodnika o drsanju na Bohinjskem jezeruSlika Valentina Hodnika o smučarskih motivih v BohinjuSlika Valentina Hodnika o smučarskih motivih v BohinjuSlika Valentina Hodnika o smučarskih motivih v Bohinju

Leta 1934 ji iz Norveške pripotoval trener Sigmund Guttormsen, ki je treniral jugoslovanske skakalce. Na mednarodni tekmi je trener Sigmund Guttormsen postavil nov rekord skakalnice, nova daljava je bila 53 metrov in je veljal še dolga desetletja kasneje, do povečanja skakalnice, prenovljena pa dopušča skoke do 70 metrov. Domačin Franc Arh (Lavdanov Francl iz Bistrice) je bil na istem tekmovanju drugi najdaljši s skokom dolgim 52 metrov.

9.- Jošt Sušnik (SK Triglav), 19,5 metrov2.- Domen Prevc (SK Triglav), 32,5 metrov3.- Kristjan Ravnik (SSK Bohinj), 53 metrov (pozkusna serija)3.- Kristjan Ravnik (SSK Bohinj), 55,5 metrov (1. serija)3.- Kristjan Ravnik (SSK Bohinj), 60 metrov (2. serija)4.- Matevž Šparovec (SK Triglav), 58 metrov (2. serija) 

Kasneje je bila skakalnica na Poljah vedno dobro obiskana z raznimi odmevnejšimi prireditvami, kot npr: Slovansko prvenstvo, mednarodne tekme, državna prvenstva, klubska tekmovanja itd. Številni znani skakalci so merili svoje moči na Hanssenovi skakalnici, Horšnar, Janez Polda, Albin Novšak, Rudi Finžgar in drugi, zato ne bi bilo prav, da bi zgodovinska Hanssenova skakalnica, prišla v pozabo.

1.- Agata Stare (SSK Bohinj), 2.- Ajda Kreslin (SSK Bohinj), 3.- Tanja Fricelj (SSK Ljubno BTC)1.- Jure Pogačnik (NSK Tržič - Trifix), 2.- Jurij Jurjevec (SSK Ljubno BTC), 3.- Aljaž Plahuta (SSK Bohinj)1.- Jernej Silvester (SSK Stol), 2.- Domen Prevc (SK Triglav), 3.- Matc Cesar (SSK Bohinj)1.- Anže Laninšek (SSK Mengeš), 2.- Tomaž Verbajs (SSK Račna), 3.- Kristjan Ravnik (SSK Bohinj)1.- Nejc Dežman (SK Triglav), 2.- Janko Hartman (SK Triglav), 3.- David Grm (ŠD Vizore)1.- Rok Urbanc (SK Triglav), 2.- Primož Peterka (SK Triglav), 3.- Jaka Rus (SSK Logatec)

To so bile zadnje zapisane besede na še vedno dobro ohranjenem rokopisu Jožeta Podlipnika, ki ga skrbno hrani njegova hčer Darinka.

Rezultati - Dekleta absolutno, - Dečki do 11 let (K - 25 m)Rezultati - Dečki do 13 let (K - 40 m)Rezultati - Dečki do 15 let (K - 67 m)Rezultati - Mladinci, Člani (K - 67 m)Brez Bukovcev ne bi bilo tekmovanj na zgodovinski Hanssenovi skakalnici

Tekma za Pokal Bohinja in zaključek sezone za leto 2009-10, ki so jo konec tedna pripravili na Hanssenovi skakalnici na Poljah smo ob že priznanih skakalcih, kot so Primož Peterka, Rok Urbanc, Branko Iskra, videli še številne mlade skakalce in skakalke iz Slovenskih klubov in domačega SSK Bohinja. Ob odlični organizaciji SSK Bohinj pod vodstvom Marjana Pavlihe in Branka Iskre, ter požrtvovalnim pristopom nepogrešljivih Bukovcev, so mladi Kristjan, Rok in prijatelji dokazali, da se v prihodnosti skakalnega športa v Bohinju obetajo lepi časi.

Sodniki današnje tekme: Andrej TANCAR, Silvo REPINC, Janez ZUPANC, Jože LOGAR, Milan ZALOKARZ vrha zaletišča Hanssenove skakalnice na Poljah v BohinjuVodstvo tekmovanja z Marjanom Pavlihom na čeluSponzorji skakalne tekme za Pokal BohinjaSkakalec Primož Peterka, župan Franc Kramar in vodja tekmovanja Marjan PavlihaSponzorji skakalne tekme za Pokal Bohinja

Gradivo s podatki: Jože Podlipnik, Darinka Pirnat, Helena in Milan Zalokar, ter Andrej Sodja


Janez Pikon

Komentiraj (1):

Gorazd Gorišek, petek, 19. marec 2010, ob 09:29

Zelo zanimiva in podatkov polna objava. Pa še s planiško prireditvijo lepo sovpada :)

Mimogrede, kdor bi rad Janeza Pikona tudi slišal, naj prisluhne zadnji oddaji Doživetja narave, v kateri je spregovoril o prireditvah v Bohinju in tudi o Hansenovi skakalnici. Poleg njega sta v oddaji spregovorila še Jani Bele in Miha Pavšek.

Klikni na: audio.ognjisce.si/...Dozivetja_narave

eXTReMe Tracker