Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Odgovor na utrinek iz pisanja Silva Kristana

sreda, 5. november 2008, ob 22:11, Franci Savenc, ogledov: 1401

v Delu 05.11.08 v rubriki Pisma bralcev - mag. Franc Ekar, predsednik PZS (Objavljeno le na spletni strani PZS, ne v Delu)

Ker se izjemno razvnema tematika o planinskem izrazoslovju in se ob tem koristi priložnost za ostale politične obračune in degradiranja planinstva, kot tudi spreminjanje zgodovine in dejstev slovenskega planinstva skozi stoletje z dokajšno mero omaloževanja, bi v zvezi s Triglavskimi prijatelji pojasnili le to.

V maju 1872 leta se je v Bohinju porodila ideja o ustanovitvi "Društva gorskih prijateljev", ko opisujejo kaj vse bi delali v gorskem svetu; popotovanja, nameščanje kažipotov, prenočišč po gorah, ni pa zaslediti, da bi domoljubno skrbeli za trdnost in ohranjanje slovenstva.

Na teh osnovah 1. maja 1872 napišejo pravila društva "Triglavski prijatelji" - "Bergfreunde von Triglav" in na pravilih zapisano "Triglav Alpverein in der Wochin". Torej so si izbrali ime po Alpah, tako kot Nemci, Avstrijci, Italijani,... Seveda so bila pravila napisana v nemščini in s podpisi vplivnih šestih bohinjskih mož (kaplana, poštarja, učitelja, zdravnika, trgovca).

Že na prvi stopnji so bila pravila zavrnjena, torej pobuda, da bi se ta šestčlanska skupina registrirala kot društvo in dobila za to potrebno dovoljenje, žal ni uspelo.

Ker pa se pojavlja že ves čas namig, da je pravzaprav to leto 1872 leto ustanovitve slovenskega planinstva se seveda s tem ne moremo strinjati.

1. Prva pravila "Slovenskega planinskega društva" v slovenskem jeziku so bila napisana že jeseni leta 1892 in šele naslednje leto, leta 1893, tudi registrirana. In tako je nastalo ustanovno leto Slovenskega planinstva.

2. Ustanovitelji so bili domoljubni Slovenci iz vseh govornih področij slovenstva.

3. Osnovno izhodišče je bilo narediti vse, da se slovenskim goram da slovensko lice, slovenska imena, kažipote in da bi bilo Slovensko planinsko društvo s podružnicami aktivna slovenska nacionalna protiutež nemškim društvom, ki so vse bolj nameščali nemške kažipote in nemška imenovanja.

4. Izjemno veliko so naredili z ustanovitvijo "Planinskega vestnika", s katerim so ohranjevali in utrjevali slovensko besedo. In tako je od leta 1948 dalje v okviru Planinske zveze Slovenije, ki združuje do danes planinska društva tako v Sloveniji, kot v zamejstvu.

Slovensko planinstvo s tako popolno in dragoceno stoletno preteklostjo slovenske organiziranosti je zanesljivo velikega pomena in pozitivna razpoznavnost za slovenstvo. Zato nima noben napreden in domoljubni Slovenec pravico do omaloževanja in zaničevanja, ali biti v funkciji "pogrebca" vrednot slovenskega planinstva.

Po skrbni analitiki, kdo so ti subjekti, ki brez predaha napadajo "planinstvo", so v prvi vrsti tisti, ki bi si želeli tudi planinska dela in ustvarjalnost preteklosti v sedanjosti spremeniti sebi v prid, še posebej z materialističnimi mikavnostmi in nagnjenji. Planinci brez meja dobre volje, prostovoljci, ne živimo od planinstva, ampak za slovensko planinstvo.

Predsednik PZS
mag. Franc Ekar


*gornik (15)

  1.      górnik 1 -a m (ọ̑) 1. zastar. lastnik vinograda, vinogradnik: lesene hiše gornikov 2. zgod., v fevdalizmu nadzornik nad zakupniki vinogradov, ki ga je postavil gorski gospod
  2.      górnik 2 -a m (ọ̑) bot., navadno v zvezi zimzeleni gornik brusnici podobna gorska rastlina z usnjatimi, zdravilnimi listi in rdečimi jagodami, Arctostaphylos uva-ursi: čaj iz listov gornika ♪
  3.      górnik  in gorník -a m (ọ̑; í) veter, ki piha z gor, s hribov: zapihal je močen gornik ♪
  4.      gorník  -a m (í) knjiž. planinec, alpinist: bil je lovec in gornik; naš vodnik je izkušen gornik ♪
  5.      drúgokategórnik  -a m (ū-ọ̑) žarg., šah. kdor igra, tekmuje v drugi kategoriji: turnirja se je udeležilo več prvokategornikov in drugokategornikov ♪
  6.      pŕvokategórnik  -a m (ȓ-ọ̑) žarg., šah. kdor igra, tekmuje v prvi kategoriji: na turnirju so sodelovali vsi prvokategorniki ♪
  7.      sogórnik  -a m (ọ̑) zgod., v fevdalizmu uživalec gorskega vinograda: določiti sogornikom čas trgatve; sogorniki in mejaši ♪
  8.      trétjekategórnik  -a m (ẹ̄-ọ̑) žarg., šah. kdor igra, tekmuje v tretji kategoriji: na turnirju so sodelovali vsi tretjekategorniki ♪
  9.      drugo...  ali drúgo... in drugo... prvi del zloženk (ū) nanašajoč se na drugi: drugonadstropen; drugokategornik, drugouvrščen; drugoinstančen ♪
  10.      gornják  in górnjak -a m (á; ọ̑) star. veter, ki piha z gor, s hribov; gornik: pihal je močen gornjak ♪
  11.      navzgórnjik  tudi navzgórnik -a m (ọ̑) meteor. navpični zračni tok, usmerjen navzgor: jadralno letalo je prišlo v območje navzgornjika ♪
  12.      tretje...  ali trétje... in tretje... prvi del zloženk (ẹ̄) nanašajoč se na tretji: tretjekategornik, tretjeletnik, tretješolski, tretjeuvrščen ♪
  13.      uhó  ušésa s (ọ̑ ẹ́) 1. čutilo za sluh in ravnotežje: primerjati človeško uho z živalskim; oko in uho / ušesa ga bolijo; zamašiti si, zatisniti si ušesa; iz ušes mu teče gnoj; trga ga po ušesu // to čutilo glede na svojo sposobnost: levo uho mu peša; na eno uho slabo sliši; gluh, naglušen na obe ušesi / ekspr. čeprav je napel ušesa, ni nič slišal; ekspr. ustavila se je in nastavila uho prisluhnila; šepetati, vpiti na uho, v uho / ekspr. škripanje jim je paralo ušesa povzročalo velik občutek neugodja, bolečino; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; šumelo ji je v ušesih imela je neprijeten, šumenju podoben občutek v njih zaradi motenj v delovanju organizma; zvoni mu v ušesih ima občutek zvenenja nepretrganega visokega tona / ekspr.: zdaj pa odpri ušesa poslušaj, prisluhni; za uho ta glasba ni privlačna za poslušanje; to je prijetno za oko in uho / ekspr. vleči na ušesa prisluškovati / ekspr.: na lastna, svoja ušesa sem to slišal sam, osebno; ni mogla verjeti lastnim, svojim ušesom da je res / ekspr.: poslušal jo je samo z enim ušesom, s pol ušesa nepazljivo; vpijejo, da gre skozi ušesa zelo; otroci so zgodbo poslušali na vsa ušesa, z očmi in ušesi zelo pozorno // nav. ekspr. izraža dejavnost tega čutila, kot jo določa glagol: njegovo uho je poslušalo domačo govorico; uho je komaj zaznalo glasove / tak ropot ušesa težko prenašajo 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, s prilastkom oseba, zlasti glede na sposobnost poslušanja: marsikatero uho je to slišalo / take besede niso za ženska ušesa za ženske; uho glasbenika, strokovnjaka glasbenik, strokovnjak / to je prišlo tudi do njegovih ušes, na njegova ušesa o tem je slišal tudi on / govoriti gluhim ušesom prepričevati ljudi, ki se ne dajo prepričati; naleteti na gluha ušesa na ljudi, ki se ne dajo prepričati; ni mogel verjeti, da je našel odprta ušesa da so ga poslušali, uslišali 3. zunanji del tega čutila: ušesa mu štrlijo; striči z ušesi; kosmata ušesa; majhna, velika ušesa; oslovska, zajčja ušesa; pokončna, viseča ušesa / zardeti do ušes; potegniti kapo čez ušesa; dati si svinčnik za uho; prijeti, vleči koga za ušesa; popraskati se za ušesom; ščitniki za ušesa / umiti si ušesa ta del s sluhovodom; dati vato v uho v sluhovod 4. s prilastkom temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa: prijeti škaf za ušesa; šivankino uho se odlomi; uho klina, motike, škarij // luknja v takem delu: vrtati ušesa v kamnite sekire; vdeti nit v uho 5. mn., ekspr. zavihani, zmečkani ogli: njegove knjige so zdelane, vse imajo ušesa; poravnati oslovska ušesa pri zvezkih ● ekspr. sama ušesa so ga bila pazljivo je poslušal; ekspr. tukaj imajo stene ušesa tukaj se prisluškuje; ekspr. ušesa si maši, zatiska pred resnico noče spoznati resnice; ekspr. naviti komu ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. s čudnimi teorijami jim polnijo ušesa čudne teorije jim pripovedujejo, vsiljujejo; ekspr. ta prevod žali moja ušesa je slab; do ušes odpreti usta zelo, na široko; ekspr. vanjo je bil do ušes zaljubljen zelo; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho udari ga; ekspr. vse mu nosi na ušesa pripoveduje, česar ne bi smel; ekspr. povedati kaj na uho zaupno; ekspr. pazil je, da to ne bi prišlo komu na uho, ušesa da tega ne bi kdo izvedel; ekspr. to si zapiši za uho, ušesa dobro si zapomni; pog. sosed je na to uho gluh ta stvar ga ne zanima, noče ničesar slišati o njej; ekspr. iti skozi šivankino uho narediti kaj težko uresničljivega; ekspr. melodija gre v uho je prijetna; lahka za zapomnjenje; ekspr. piši me v uho izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; ekspr. treba ga bo prijeti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. popevka mu je ostala v ušesih zapomnil si je njeno melodijo; pog. ima jih polno za ušesi je zelo navihan; pog. je še moker, zelen za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; nar. medvedje uho zimzeleni gornik; ekspr. tega imam že polna ušesa nočem več poslušati tega ◊ anat. notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; srednje uho del ušesa med bobničem in notranjim ušesom; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; bot. mačje uho kukavica, katere cvet ima žametasto dlakavo medeno ustno, Ophrys; zajčje uho rastlina s celorobimi, črtalastimi ali jajčastimi listi in rumenimi ali rdečkastimi cveti v socvetjih; prerast; lov. ušesa daljše, uhljem podobno perje na glavi sov uharic; med. izpirati ušesa s tekočino, navadno z vodo, odstranjevati iz sluhovoda ušesno maslo; vnetje srednjega ušesa; zool. morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata
  14.      vzgórnjik  tudi vzgórnik -a m (ọ̑) meteor. navpični zračni tok, usmerjen navzgor: jakost vzgornjika ♪
  15.      zímzelèn  -êna -o prid. (ȋ-ȅ ȋ-é) ki mu jeseni listi ne odpadejo: zimzelen grm; te rastline so zimzelene / zimzeleni gozd / zimzeleni list ∙ ekspr. zimzelene melodije dolgo časa priljubljene ♦ bot. zimzeleni gornik brusnici podobna gorska rastlina z usnjatimi, zdravilnimi listi in rdečimi jagodami, Arctostaphylos uva-ursi


_______________________________________________________________

*planinstvo (9)


 

  1.      planínstvo  -a s (ȋ) dejavnost planincev: organizirano planinstvo; razvoj planinstva / veselje do planinstva / ekspr. slovensko planinstvo je spodbujalo narodno zavest slovenski planinci
  2.      dobrína  -e ž (í) 1. nav. mn. kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb: pridobivati, proizvajati dobrine; gospodarske, potrošne dobrine; težiti po vedno novih materialnih dobrinah; duhovne dobrine; ustvarjati kulturne dobrine; izmenjava raznih dobrin 2. redko korist: cepljenje proti boleznim je velika dobrina naših otrok; to je dobrina za vse ljudi 3. knjiž. dobra, pozitivna lastnost: etične dobrine; planinstvo vzbuja v ljudeh moralne dobrine ♪
  3.      gorníštvo  -a s (ȋ) knjiž. planinstvo, alpinistika: ukvarjati se z gorništvom; zgodovina slovenskega gorništva ♪
  4.      hríb  -a m (í) 1. višja vzpetina zemeljskega površja: za vasjo se dvigajo hribi; studenec izvira izpod hriba; priti s hriba v dolino; iti čez hrib; vas leži pod hribom; podolgovat, strm, visok hrib; pobočje, vrh hriba / sneg je pokril hribe in doline / na tem mestu se cesta obrne v hrib; težko hodi v hrib navkreber; tja ne morem, je preveč v hrib // mn. svet, ki je glede na drug svet mnogo višji in hribovit: na severu dežele so sami hribi; doma je iz hribov, s hribov; značilnosti ljudi, ki živijo v hribih / na počitnice bo šel v hribe, ne na morje v planinski, gorski svet; že dolgo hodi v hribe se ukvarja s planinstvom 2. ekspr., redko, z rodilnikom velik kup: ob cesti so se grmadili hribi kamenja ● star. prišel je čez hribe in doline od daleč; ekspr. zvonjenje se razlega čez hrib in dol daleč naokoli; pog. med vojno je bil v hribih pri partizanih; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj
  5.      hriboláštvo  -a s (ȃ) star. planinstvo, alpinistika: navdušiti se za hribolaštvo; oprema za hribolaštvo ♪
  6.      hríbovstvo  -a s (ȋ) 1. lastnosti, značilnosti hribovcev: robato hribovstvo 2. redko planinstvo, alpinistika: knjiga popisuje klasično dobo hribovstva ♪
  7.      navduševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. povzročati veliko veselje, voljo, pripravljenost zlasti za kako delo, dejavnost: navduševati ljudi za planinstvo; znal je navduševati učence za vse, kar je lepo in dobro; navduševati se za napredne ideje / publ. nova moda se navdušuje nad dolgimi oblekami 2. vzbujati zelo pozitiven čustveni odnos do česa: s svojim petjem je navduševal poslušalce / gore so ga vedno navduševale; obiskovalci se navdušujejo nad lepim razgledom in prijaznostjo domačinov navdušujóč -a -e: navdušujoč se za literaturo, je veliko bral; njegov predlog je navdušujoč; spregovoril je nekaj navdušujočih besed ♪
  8.      planínarstvo  -a s (ȋ) 1. knjiž. planinstvo: ni se še odrekel planinarstvu / gojiti planinarstvo 2. nar. gorenjsko planšarstvo: poživiti planinarstvo ♪
  9.      turístika  -e ž (í) 1. dejavnost turistov: razvoj turistike / veseli ga zlasti turistika 2. zastar. planinstvo, alpinistika: gojiti turistiko / zimska turistika ♪

*Povzeto iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika - Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

eXTReMe Tracker