Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

Velikonočne grape

29.03.2016

Nove smeri v Črnem vrhu

Dostop: S planine Podvežak proti Molički peči, sto metrov po odcepu za planino Ravne zavijemo levo čez nekaj kucljev, nato navzgor do primerne (varne) izravnave pod spodnjimi stenami. Ob neugodnih razmerah je teren nad to točko lahko plazovit.

Leva grapa: 60/30-40°, 110 m, dolžina 200 m

Prvi plezali: Mijo Kovačevič - Mičo, Stane Barber, Karmen Perme, 27. 3. 2016
Opis: Po snežnem lijaku proti steni. Leva grapa poteka po delno zakritem, nekoliko pokončnejšem žlebu pod levim delom centralne stene Črnega Vrha, v smeri zahoda. Na levi rami na primernem mestu zavijemo desno navzgor proti vzhodu in se držimo manj izrazitega žleba do vrha. V primeru pomanjkanja snega nas nad ramo lahko čaka zahtevnejši skalni skok.
Sestop: Plezalno po eni izmed grap.

Desna grapa: 50/30°, 110 m, dolžina 210 m

Prvi plezali: Stane Barber, Mijo Kovačevič - Mičo, Karmen Perme, 27. 3. 2016
Opis: Po snežnem lijaku proti steni. Desna grapa poteka po lepo vidnem desnem žlebu pod desnim delom centralne stene Črnega Vrha, v smeri vzhoda, natančneje v neposredni bližini kopne smeri Sled svizca. Na desni rami zavijemo levo navzgor v izrazit žleb, ki nas pripelje do vrha. V primeru pomanjkanja snega nas v spodnji polovici, tik pod desno ramo lahko čaka zahtevnejši nekaj meterski skalni skok.
Sestop: Plezalno po eni izmed grap.

Sestopna grapa: 30-40°, 110 m, dolžina 230 m

Prvi plezali: Karmen Perme, Stane Barber, Mijo Kovačevič - Mičo, 27. 3. 2016
Opis: Prečimo slab raztežaj v desno. Sestopna grapa poteka po širšem, zložnejšem in dokaj ravnem žlebu, ki je obrnjen proti vzhodu. V zgornjem delu poteka smer skupno z Desno grapo. Njena zahtevnost v tej steni je najnižja, zato je primerna za dokaj enostaven zimski sestop.
Sestop: Plezalno po grapi navzdol.
 

četrtek, 31. marec 2016, ob 05:29, Franci Savenc, ogledov: 1559

Šaleški AO - Karmen Perme: Medtem, ko je večinska populacija Slovenije uživala doma ob praznični mizi polni dobrot, smo mi preživeli že kar kičasto lep dan v naših KSA.

Želja je bila preplezati kakšno novo grapo in izkoristiti morda še zadnjo priložnost za turno smuko pred koncem zime. Stane pa je imel v mislih, da splezamo katero od še nedotaknjenih grap v Črnem Vrhu na Dleskovški planoti. Seveda je bilo nujno zgodnje vstajane, saj so topli dnevi že načeli zimsko odejo in so bile napovedane čisto pomladne temperature.

Parkirali smo v bližini kmetije Planinšek, do kamor je bila splužena cesta. Do vznožja naše gore smo se nameravali podati s smučkami, a pogled na kopne travnike, šope teloha po gozdnih tleh in jutranje dokaj visoke temperature so dale slutiti, da bo smuka po južnem snegu vsaj proti popoldnevu, verjetno malo naporna. Ko smo si nadeli najprej smučke in nato še vso ostalo plezalno opremo, seveda tudi velikonočna malica v rukzaku ni smela manjkati, smo bili otovorjeni kot mule.

Takole pa ne bo šlo, še kak Martin Krpan bi imel probleme s prenašanjem take teže. Po pametnem posvetu smo del prazničnih dodatkov pustili raje v avtu in se napotili po zasneženi cesti proti planini Podvežak ter naprej po gozdu proti Dleskovški planoti. Idilična zimska pokrajina in lep sončen dan je privabila na sneg kar nekaj istomislečih smučarjev in pešakov, večinoma so bili namenjeni proti Velikemu Vrhu.

Ob vznožju južne stene Črnega vrha smo pustili smučke, zamenjali opremo in si nadeli bojne barve. Moji dvomi o plezariji v pancarjih so se kmalu razblinili. Zagnali smo se na juriš po Desni grapi proti vrhu, Stane na čelu in midva za njim, kot v tekmi, kdo bo prvi osvojil najbolj zanimivo grapo in našel zlato jajce zakopano nekje pod snegom. V neposredni bližini poteka kar zahtevna kopna smer in še sreča, da so bili skalni skoki dobro zaliti in sneg ravno prav "mehek" za varno stopanje, tako smo čisto na kamot popikali gor desno pod steno in dol nadaljevali po Levi grapi.

Ostalo nam je še dovolj časa za raziskovanje tretje, bolj položne. Tako smo imeli vsak svojo novo grapo v žepu. Taprva je seveda pripadla Stanetu, saj jo je osvojil z neverjetno vnemo in hitrostjo, druga Mijotu, in tretja, bolj ''izi'' varianta je bila moja. Zlatega jajca nismo našli, smo pa bili na vrhu deležni obilo sončnih žarkov in razgledov za bogove, sledilo je fotkanje v vseh mogočih pozah, tudi praznična potica ni manjkala.

Črni vrh z Ojstrico v ozadjuDan se je navešal proti poldnevu in sonce je že dodobra odjužnilo sneg, tako da se je iz rokavic kar cedilo. V dolino bo treba, še preden se nam pod dilcami začnejo delat luže.

Med osem kilometerskim spustom po kopasti pokrajini in nato čez gozd smo imeli nekaj manjših težav na zmehčani podlagi. Vijuganju med pukli in vrtačami so sledile akrobacije na snegu, manevriranju med vejami in debli, pa raztezalne vaje z nogami v luft.

Od Podvežaka po cesti navzdol pa je šlo, kot po maslu.

Lep dan smo zaključili po stari navadi v dobri stari Čutari ob pivcu in praznični pojedini. Le kaj lepšega bi si še človek želel na ta prazničen dan.

Karmen Perme  

Oznake: ALP, PrV, smuTurno
eXTReMe Tracker