Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

VJA 7: Dolina triglavskih jezer

PLEZALNI VZPONI VZHODNE JULIJSKE ALPE | Planinska založba Slovenije - PZS, Ljubljana 1970 | Uredili: Tomaž BANOVEC, Mitja KILAR, Jože MUNDA, Franci SAVENC

DOLINA
TRIGLAVSKIH
JEZER 

Prav tako kot sosednja Komna je tudi Dolina triglavskih jezer predvsem idealno področje za visokogorsko smučanje in zimsko alpinistično delovanje. Izhodišče je koča pri sedmerih jezerih (1683 m, iz Bohinja čez Komarčo ali mimo Komne, 4-6 ur).

Gorska veriga, ki se od Prehodavcev vleče proti Kalu (2001 m), omejuje Dolino proti zahodu in severozahodu, vendar tu ni plezalskih problemov. Čez Velika vratca (1924 m) vodi zaznamovana steza na trentarsko stran. Po Dolini drži pot proti sedlu Hribarice (2358 m), od koder se spusti na Dolič in se cepi v Velsko dolino in proti domu Planika (2408 m). Zaznamovane poti so speljane tudi na Veliko Špičje (2398 m) in na Prehodavce. Na vzhodni strani se dvigujejo kratke, a strme stene Velike Zelnarice (2320 m), Male Zelnarice (2310 m), Kopice (2213 m), Velike Tičarice (2091 m) in Male Tičarice (2071 m). Z zadnje vodi pot čez Štapce nazaj v Dolino triglavskih jezer (iznad Štapc vodi pot navzdol do bohinjskih planin). Z drugih vrhov je pri sestopu najbolje prečiti pod grebeni do Štapc ali pa proti severu do prevala pod Vršaki, kjer vodi steza z Dednega polja. Vzhodno od sedmerih jezer, razen Debelega vrha (2390 m) in južnega ostenja Triglava, ni plezalsko zanimivejših sten.


VELIKA ZELNARICA

701 SEVERNI RAZ
Prva plezala Jelka Benedik in Mitja Kilar 1. septembra 1956.
Ocena III z mesti IV, višina raza 200 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop od koče pri sedmerih triglavskih jezerih do Zelenega jezera in po melišču do stene (uro in pol).
Opis: Vstop v žlebu levo od stebra in po njem 60 m navzgor (dve zagati IV). Nato desno na raz stebra in navzgor po lepi, trdni skali. Ko postane stena krušljiva in previsna, krušljiva prečnica levo mimo luknje in lažje na vrh. Sestop: Na V stran, nato v smeri Hribaric na slabo vidno lovsko pot in po njej v Dolino triglavskih jezer (2 uri).

702 CENTRALNA SMER
Prva plezala Bernhard Bauer in Fritz Fink 10. septembra 1929 (NA 217). Ocena IV, pečina skrajno krušljiva in posuta s sipom in gruščem, višina stene 180 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop kot pri smeri 701.
Opis: Od Velikega jezera proti SV se deli SZ stena Velike Zelnarice v tri dele. Na SV stoji steber, nato sledi široka, razcepljena grapa. Drugi, srednji del tvori široka in razčlenjena, zgoraj rdeča stena, ki sega z nekaterimi skoki niže v melišča kakor drugi deli stene. JZ del se dviga spet v steber. - Vstop v srednjem delu stene, kjer sega najnižje v prodišča. Čez stopnje naravnost navzgor do drnastega mesta, vidnega že s steze. Nato kmalu levo prek v grapo, ki deli levi steber od stene. Čez nekaj preves v grapi ter po njenem širokem in gladkem drnu do visoke, sive prevese, ki nosi kockast sklad. Po levem rokavu grape navzgor čez nekaj preves (dve IV). Zgornjo od teh dveh tvori gladka stena, ki jo prereže ozka navpična poklina (vidna s steze). Po poklini navzgor, nato proti desni po steni z redkimi oprimki in nad preveso. Dalje po široki grapi in po prodnati polici levo na krušljiv raz. Lahko po njem navzgor na glavni greben in na vrh. Možno več variant.
Sestop kot pri smeri 701.

703 BROJANOVA SMER
Prvi plezal Janez Brojan 28. junija 1935.
Ocena IV, krušljivo, višina stene 150-180 m, čas plezanja 1 uro.
Dostop kot pri smeri 701.
Opis: Nad Zelenim jezerom v vpadnici desnega vrha Velike Zelnarice se dviga steber, v katerem je velika votlina. Vstop desno od votline, prek manjših škrbin na rob stebra. Po stebru do gladkega previsa. Prečnica 5-6 m desno. Naravnost navzgor ok. 20 m, nato nazaj levo na steber in po njem do vrha. Sestop kot pri smeri 701.

V ostenjih Male Zelnarice in Kopice je bilo preplezanih več smeri (II-IV). Vse so kratke in primerne za trening, posebno spomladi, ko je v Dolini triglavskih jezer še smuka.

VELIKA TIČARICA

704 SMER BENEDIK - KILAR
Prva plezala Jelka Benedik in Mitja Kilar 21. avgusta 1955.
Ocena IV z mestom V-, višina stene 150 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop od koče pri sedmerih triglavskih jezerih po meliščih do stene (pol ure).
Opis: Smer poteka po desni strani stebra med Kopico in Veliko Tičarico. Z zelenice nad prodiščem po strmi, izpostavljeni steni 2 raztežaja in pol v luknjo pod značilnimi previsi, vidnimi že od spodaj. Prečnica 10 m levo in po krušljivem skalovju 40 m naravnost navzgor. Nato lažje v škrbinico in na vrh stene.
Sestop po V strani (ruševje) na vrh Male Tičarice in po poti čez Štapce do koče pri sedmerih triglavskih jezerih (tri četrt ure).

ZAHODNI STEBER

705 CEKLINOVA SMER
Prva plezala Franc Ceklin in Valentin Stare 20. avgusta 1939 (Slovenec 27. avgusta 1939 - reg.).
Ocena mestoma IV, višina stene 300 m, čas plezanja 9 ur (zaradi neurja, za ponovitve 3-4 ure).
Dostop iz koče pri sedmerih triglavskih jezerih po stezi ter desno skozi rušje in prek melišč do podnožja stene (tri četrt ure).
Opis: Vstop 20 m desno od najnižje točke osrednjega stebra. Po odprti steni (dobri oprimki) in navpični zajedi s šopi trave čez previsno stopnjo na majhno krmoljo (stojišče). Navzgor 2 m do previsne stene. Pod njo izpostavljeno levo navzgor čez spodnji del gladke, viseče plošče brez razčlemb. Ob levi strani plošče (neznatni oprimki) 10 m navzgor. Zgoraj po dveh prečnih zarezah (poraščeni s travo) do konca skalnega trikotnika (viden od koče), ki neha pod večjim obokanim previsom. Pod previsom levo na viseče plati, navzgor in desno nazaj na krmoljo nad previsom, kjer postane poklina izrazitejša. Levo vkreber po poklini in plitvem kaminu. Čez navpično stopnjo na drnasto stojišče. Levo mimo majhne lope in dalje po poklini navzgor. Do velike lope, kamor privede z melišča navpičen kamin. Pod previsom in levo stranjo pokline 8 m levo, nato poševno desno nad previs in dalje po poklini, ki se razširi. Rahlo levo po izrazitem žlebu, mimo zelene vesine in po levi strani žleba po lažjem svetu ok. 50 m navzgor. Izlizani skoki v žlebu. V žlebu neizrazit steber, ki tvori z osrednjim stebrom gladko, strmo zajedo. Iz zagruščenega žleba desno strmo navzgor po krušljivem robu luske. Meter pod vrhom prestop v strmo steno stebra. Prečnica 4 m levo navzgor (krušljivo). Naprej 6 m po odprti steni in nekaj m desno na steber. Skozi strm kamin na ramo v stebru. Dalje nekaj m po položnejšem svetu in nato 10 m strmo navzgor do stene žleba, ki se tu po vmesnem pragu položi. Po gladkem, položnem žlebu do previsa. Pod njim prečnica 4 m desno na majhno krmoljo. Za vogalom v kaminček in strmo navzgor po odprtem, zelo krušljivem žlebu. Čez kadunjo in po položnem kaminu do vrha.
Sestop z vrha proti J na Štapce in nazaj do koče pri sedmerih triglavskih jezerih (tri četrt ure).

706 BROJANOVA SMER
Prvi plezal Janez Brojan 1. avgusta 1934.
Ocena IV in V, krušljivo, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 705.
Opis: Vstop v skale, ki segajo najnižje v melišče. Po hrbtišču stebra do ogromne rdeče stene. Pod njo 15 m desno. Nato naravnost navzgor prek 10-12 m visokega, previsnega odloma (izredno krušljiv in izredno težak). Od tod proti levi navzgor čez zelo krušljive plati na raz stebra. Po njem do vrha. Sestop kot pri smeri 705.

Pripomba: Smer še ni bila ponovljena, zato ni bilo mogoče ugotoviti podrobnosti o njej. Ni izključeno, da gre za pomoto.

707 SMER BEG - KOČEVAR
Prva plezala Milan Beg in Rado Kočevar 24. avgusta 1949 (PV 1952, 171 - reg).
Ocena III z mesti IV v zgornjem delu, višina stene 300 m, čas plezanja 4 ure. Dostop kot pri smeri 705.
Opis: Vstop nekoliko desno od najnižjega mesta Z stebra. Proti desni navzgor po razčlenjenih poklinah do prve polovice stene. Z dobrega stojišča na razčlenjenem stebriču proti levi navzgor do votline. Od tu prek previsa naravnost proti vrhu (kk). V spodnjem delu je možnih več variant. Zgoraj označujejo smer klini.
Sestop kot pri smeri 705.

MALA TIČARICA

ZAHODNA STENA

708 SREDNJI STEBER
Prvi plezalci niso znani (NA 217).
Ocena II-III, višina stebra 250 m, čas plezanja uro in pol.
Dostop od koče pri sedmerih triglavskih jezerih po poti proti Štapcam, nato levo po grušču do stene (20 minut).
Opis: Vstop v značilni zajedi v najnižjem delu stebra. Nad zajedo po lahki skali desno, nato levo do rdečkastega kota. Po njem in desno v lažji svet. Proti levi do navpičnega žleba, po njem in pod vrhom prestop levo v lažji svet. Naravnost navzgor mimo rušja (vidno iz doline) do navpičnih sten. Od leve proti desni se vleče navzgor plitev žleb. Po njem in ko se konča, naravnost navzgor na vrh.
Sestop po poti čez Štapce do koče (tri četrt ure).

709 CEKLINOVA SMER
Prva plezala Franc in Martin Ceklin 9. avgusta 1936.
Ocena II-III, višina stene 250 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop kot pri smeri 708.
Opis: Vstop z melišča v desnem delu stene. Po skrotastem in drnastem svetu poševno levo navzgor na široko teraso v sredini stene. Od tod po žlebu naravnost navzgor do strmega pečevja v zgornji tretjini stene. Pod njim poševno desno navzgor po policah. Za oblo glavo proti levi navzgor v krušljivo, neizrazito grapo, prekinjeno s skoki. Po grapi do škrbine v grebenu. Nekaj minut do vrha. - Stena je zelo krušljiva, zlasti v zgornji polovici, ki je tudi težavnejša.
Sestop kot pri smeri 708.

V Rušnati glavi je preplezal Milan Beg kratko smer v ostenju nad Dvojnim jezerom (II z mestom IV).

DEBELI VRH

 

JUGOZAHODNA STENA

710 CEKLINOVA SMER
Prva plezala Franc in Martin Ceklin 30. avgusta 1936.
Ocena mestoma IV, naporno, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop s planine v Lazu do podnožja stene (uro in tri četrt).
Opis: Okrog 10 m desno, kjer sega skalnat jezik najnižje v prodišče, težavno nekaj m na neizrazito poličko. Rahlo desno navzgor ob levi strani gladkih plati s previsnim levim robom na položnejše mesto. Desno 8 m do previsa in prek njega. Naravnost navzgor po odprti steni (slabo razčlenjeno) do previsnih peči. Prečnica desno po strmi steni (mestoma drn). Dalje na vrh po smeri 710 a, ki pride z desne.
Sestop čez Lazovški preval na planino v Lazu (uro).

710a Franc Ceklin je 14. junija 1936 prečil steno z desne navzdol proti levi. Sredi stene je nadaljeval levo navzgor po krušljivem svetu v škrbino za izrazitim zobom (na temenu zoba vklesan križec). Iz škrbine za zobom nekaj m navzdol v kadunjo. Prek nje in dalje levo. Nato strmo navzgor na večjo, nagnjeno polico. Levo okoli previsnih skal in po strmi steni naravnost navzgor. Stena se položi. Lahko v desno navzgor do vrha.

HRIBARICE

JUŽNA STENA

711 SMER BUDKOVIČ - MIHELIČ
Prva plezala Tomaž Budkovič in Jože Mihelič 11 oktobra 1967.
Ocena IV z mesti V, višina stene 200 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz Vodnikove koče skozi Velsko dolino po poti na Hribarice (uro in četrt).
Opis: Vstop nekoliko desno od najnižjega dela stene po močno razčlenjenem svetu, ki privede na levo okoli raza v globoko kotanjo. Nekaj m (lahko) do navpične zajede in raztežaj po njej do police (IV). Nato raztežaj po polici, ki vodi v levo (votlina z možicem). Od tod prek gladkih plati pod previsen trebuh in po dobro vidni razčlembi prek njega (kk). Po lažjem svetu na vrh.
Sestop v škrbino med Hribaricami in Kanjavcem, po grapi do zagozdenega bolvana in spust po vrvi (20 m) ter na pot.

MIŠELJ VRH

712 NORMALNI PRISTOP
Od S po grušču in čez strm prag vodi lovska pot (NA 216).
Iz Vodnikove koče 2 uri in četrt.
Sestop (najlažji) na J po strmih travnatih pobočjih (zgoraj po skrotju) do Mišeljske planine in po zaznamovani poti nazaj v Vodnikovo kočo.

713 VZHODNA SMER
Prva plezala Klement Jug in Joža Čop.
Dostop z Velega polja.
Smer poteka po kaminih, ki režejo pečino Koštrunovca (NA 216).

RJAVEC

714 Od Planike z J na Triglavsko škrbino in nato proti J po grebenu in prek težavne stopnje na vrh. Plezala Julius Kugy in Andrej Komac (NA 215 - 216).

TRIGLAV

JUŽNA STENA

715 SMER DEBELAK - DERŽAJ
Prva plezala Mira Marko Debelak in Edo Deržaj leta 1927 (NA 215).
Ocena III, čas plezanja uro in pol.
Dostop iz Planike po poti, ki vodi čez Triglavsko škrbino (20 minut).
Opis: Vstop tam, kjer zavije pot na levo. Desno čez dva previsa v kamin 20 m. Prestop desno ven, levo na pomol in nekaj m do gruščnate plati. Skozi 7 m visoko poklino in desno na majhen pomol. Čez previs v lažji svet. Po ploščah mimo duplin, v loku levo po poševni gredi pod črno steno. Levo v žleb, skozenj na prodišče in lahko na vrh.
Sestop po zavarovani poti v Planiko (pol ure).

VERNAR

716 Od Vodnikove koče pod Bohinjska vratca (20 minut). Nato levo in po strmih travnatih pobočjih na greben. Po njem izpostavljeno na vrh.
Ocena II, čas vzpona uro in pol (NA 212).
Sestop po isti smeri. (Ta smer je skoraj identična z dostopom 127.)


Za G-L priredil: Genadij Štupar  

PLEZALNI VZPONI
VZHODNE JULIJSKE ALPE

VJA 1Krma - Kot

VJA 2: Vrata

VJA 3: Martuljek—Beli potok

VJA 4: Krnica—Vršič

VJA 5: Planica

VJA 6: Možnica—Koritnica—Bavšica—Trenta

VJA 7: Dolina triglavskih jezer


 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45947

Novosti