PLEZALNI VZPONI VZHODNE JULIJSKE ALPE | Planinska založba Slovenije - PZS, Ljubljana 1970 | Uredili: Tomaž BANOVEC, Mitja KILAR, Jože MUNDA, Franci SAVENC

MOŽNICA 
KORITNICA 
BAVŠICA 
TRENTA 

Od doline, po kateri pelje cesta Bovec – Predel, se proti vzhodu odcepi najprej dolina Bavšica s podaljškom Bala, nato – zahodno - Možnica, od Gornjega Loga pod Mangrtom pa slikovita dolina Koritnica, ki se zajeda v gore proti vzhodu do Jalovca. Planinski postojanki v tem področju sta samo dom na Predelu (1154 m) in koča na Mangrtu (2072 m). Nekaj plezalnih vzponov je v Rombonu (2208 m), Jerebici (2125 m), v južnih in zahodnih ostenjih Mangrta (2678 m), Jalovca (2643 m) in Velikega Ozebnika (2483 m). Plezalsko daleč najprivlačnejša in najlepša pa je Loška stena, kar je skupno ime za severozahodno ostenje Moreža (2261 m), Briceljka (2347 m) in Oltarjev (2305 m).

Zaznamovanih poti ni mnogo: na Mangrt, iz Koritnice na Kotovo sedlo ali prek Škrbine za Gradom do zavetišča pod Špičkom (pri sedlu »Čez Brežice« se odcepi pot v Balo). Iz Bavšice vodi čez planino Bukovec (1350 m) zaznamovana pot na Bavški Grintavec (2344 m).

Z juga se vriva v Julijce dolga dolina Trenta s cesto od Bovca čez Vršič v Kranjsko goro; pri izviru Soče stoji planinska koča (876 m). Podaljšek Trente proti zahodu je Zadnja Trenta, ki jo obdajajo vrhovi Vratica (1978 m), Trentski Pelc (2109 m), Srebrnjak (2099 m), Bavški Grintavec (2344 m) in Skutnik (2172 m). Najlepšo steno ima Srebrnjak, a tudi drugod je dovolj plezalskih možnosti. Izhodišče za vzpone v Zadnji Trenti je planina Zapotok, od koder vodi nadelana steza na Velika vrata (1841 m) - prehod v Trento - in dalje na Bavški Grintavec. Nad Zadnjo Trento leži Rutarska Trenta, nad katero se dvigujeta Špiček (1964 m) in skupina Pelcev. Tu stoji poleti oskrbovano zavetišče pod Špičkom (2010 m, tri ure iz Zadnje Trente, 3 ure in pol z Vršiča), ki je izhodišče predvsem za plezalne vzpone v Pelcu nad Klonicami (2437 m).

V Trenti je treba opozoriti predvsem na plezalsko zelo zanimivo steno Planje (2453 m), poleg tega pa še na ostenje Kanjavca (2568 metrov), Vršaca (2194 m), Velikega Špičja (2397 m) in Plaskega Vogla (2348 m). V vasici Na Logu, kjer zavije proti vzhodu pod Triglav dolina Zadnjica, stoji planinska koča Zlatorog (622 m). Od tu vodijo zavarovane poti na Luknjo in v Vrata (6 ur), na Dolič (Tržaška koča, 2152 m, 5 ur) in do Zasavske koče na Prehodavcih (2071 m, 5 ur).

Čeprav ne sodita k trentski skupini, smo v to poglavje vključili še Krn (2245 m) in Batognico (2163 m) in pa smeri iz Pogačnikovega doma (Razor in Pihavec).

ROMBON

SEVERNA STENA

601 TUMOVA SMER
Prva plezala Henrik Tuma in Ivan Černuta-Voznik 12. avgusta 1909 (PV 1911, 181 - 182 s skico).
Ocena II in III, višina stene 500 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop: Iz Loga pod Mangrtom po cesti in stezi do planine Možnica (uro in četrt). Za sirarno se izteka široka, prodnata grapa izpod Rombona. Ob tej grapi levo od steze čez Korita, prek snežnega plazu v grapi. Dalje v strmo, gredasto pečevje na desnem bregu in po ozkih, izpostavljenih poličkah naravnost navzgor. Od snežnega plazu do skalnega okna (»Prebita jama«). Dalje po gozdu do vrha Brd in na široko melišče V zaslapeh (vidno iz Loga; 2 uri in pol).
Opis: Iz konca melišča po strmem rušju in drnu po rebru tik ob grapi Meli. Dalje po krajših rušnatih odstavkih vse do pečevja pod vrhom (utrudljivo, nevarno, izpostavljeno). Pod pečevjem postane svet malo položnejši, preprežen z zaprodenimi plitvimi žlebiči (»Prodiči«). Na koncu je vršna, krušljiva, luskasta stena. Desno proti škrbini, nato do vrha.
Sestop po markirani stezi na J mimo Čukle in planine Goričica v Bovec (2 uri).

602 ITALIJANSKA SMER
Prvi plezali Carlo Cernich, Franco Pirnetti, Claudio Prato in Marino Zoppetti 8. julija 1934 (Alpi Giulie 1943, 1 -4, s sliko).
Ocena III-IV, višina stene 500 m, čas plezanja od vznožja žleba 6-7 ur.
Dostop do Možnice kot pri smeri 601. Nato po gibljivem melišču v velik, strm snežni žleb, ki se vleče med dvema poraslima glavama do podnožja stene (2 uri in pol). Stena ima tri dele: spodnji (400 m) je porasel s travo in drevjem v izredno krušljivem pečevju; srednji del (500 m) pokrivajo zelo strme zelenice z redkim drevjem in skalnimi stolpiči; zgornji del je skalnat, izredno krušljiv. Opis: S snega v žlebu prestop v strme, zelo krušljive obrobne pečine. Prehod spodaj po gozdnem, zgoraj po travnatem rebru. Prehod na drugo, zelo strmo travnato rebro, dalje proti desni navzgor do roba pečevja, ki pada v žleb. Na robu previs, zato prečnica ok. 30 m levo, nato navzgor 12 m po drnu in krušljivem pečevju (nevarno) na gredino. Naravnost navzgor po strmem drnu (vmes drevesa) v širok kamin. Po njem do vrha, izstop čez plošče in drn (IV, nevarno) na desno do rušja. Prek drnastih zelenic do široke grede. Končno trava izgine. Plezanje se nadaljuje po lahkem pečevju na široka prodišča pod zgornjim delom stene v smeri vrha. Od tu do vrha je začrtan globok kamin, vzpon v smeri tega kamina. Desno do značilnega, ok. 20 m visokega stolpa, prek strmih plati, čez previs (IV, k), po žlebovih in poličkah v vznožje kamina. Zaradi krušljivosti levo po gladkih grapah, ki privedejo na greben nekaj minut od vrha.
Opomba: Za plezanje po strmih travnatih pobočjih so priporočljive dereze (žabice). Vode v smeri ni. Steno je treba plezati samo ob ugodnem vremenu, ko je popolnoma suha. Drugače so zelenice v srednjem delu zelo nevarne.

JEREBICA

603 JUŽNA STENA
Prvi plezalci Walter Kulterer, Giuseppe Perlich in Virgilio Zuani (Alpi Giulie, posebna številka 1929/1939 - reg.).

SEVEROVZHODNA STENA

604 SMER GSELMAN - WAGNER
Prva plezala Franc Gselman in Robert Wagner 23.-24. julija 1965.
Ocena IV, višina stene 550 m, čas plezanja 10 ur (za ponovitve 5-7 ur).
Dostop s Predela po graničarski poti prek Nemške glave na travnato sedlo med Nemško glavo in Jerebico do zadnjega mejnika. Od tod po travnatih policah levo navzdol 300 m do izrazitega kamina, dobro vidnega iz Koritnice (2 uri in pol).
Opis: Navzgor po širokem kaminu, ki se postopoma zožuje. Po 250 m (kk) preide v spolzek preduh, dolg 2 m. Od tod ok. 20 m do vlažne votline. Dalje po težko dostopni polici desno okrog roba kamina in še naprej ok. 40 m. Nato preskok s plati na poličko (tvegano, v prečnici ni klina). Od police še 2 m navzgor na dobro stojišče. Naravnost navzgor čez bolvan, porasel s travo (k), do varovališča. Naprej ok. 20 m desno navzgor, nato levo v lahnem loku na vrh kamina Po razčlenjenem svetu okoli dveh stolpov na vrh.
Sestop po poti v Možnico in Log (3 ure).

605 TUMOVA SMER
Prva plezala Henrik Tuma in Ivan Černuta-Voznik 10. avgusta 1909 (PV 1911, 84 - 87).
Ocena III z mesti IV, višina stene 400 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop kot pri smeri 604 do gorskega pašnika Planja, ki se končuje na melišču pod S steno Jerebice (uro od Predela).
Opis: Vsa S stena Jerebice je v spodnjem delu razklana. Vstop nad plazom v temen, prekinjen žleb, deloma že kamin. Po njem čez nekaj mokrih, bolvanastih skokov (IV, najtežji del smeri). Ko se žleb razdeli v dva kraka (globji drži naprej proti Kucerjem), desno po položnejšem, plitvejšem žlebu. Po njem navzgor (III) in iz žleba po lažjem pečevju na vrh.
Sestop kot pri smeri 604.

MANGRT

606 VZHODNI GREBEN DO V KONCU ŠPICE
Prva plezala Theodor Keidel in Heinrich Pfannl 6. julija 1897 (NA 231).
Ocena mestoma III, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop od koče na Mangrtu po poti do mesta, kjer se odcepi V greben.
Opis: Najprej po lahkem, slemenastem delu grebena, ki pa postane kmalu bolj strm in rogljast. Po J pobočju pod roglji do škrbine. Iz nje naravnost na visok stolp (najtežje mesto). Po dveh tretjinah stene v J bok stolpa in v naslednjo škrbino. Dalje po položnejšem grebenu do masivnega zadnjega stolpa. Proti V in po kaminih in policah navzdol (na enem mestu po vrvi) do najnižjega mesta-na grebenu (Rob nad Zagačami). Od tu se dviga strmejši greben v treh velikih skokih proti V Koncu špici. Prvi skok obideš levo ali desno, drugega in tretjega obplezaš po S pobočju. Nato po plazu na vrh
V Koncu špice in naprej na Kotovo špico.
Sestop kot pri smeri 549.

Pod grebenom Mangrt - Rob nad Zagačami je bila po J vesinah nadelana pot, a je v zelo slabem stanju in nevarna, posebno po dežju.

607 SEVEROZAHODNI GREBEN
Prva plezala Theodor Keidel in Heinrich Pfannl 7. junija 1897 (NA 232). Ocena II, čas plezanja 3 ure.
Dostop od koče na Mangrtu desno in skozi snežen žleb v škrbinico na SZ grebenu.
Opis: Levo v žleb, nato desno in po lahki skali S rebra na vrh.
Sestop po zavarovani poti v kočo na Mangrtu.

608 JUŽNI BOK
Prvi plezalci niso znani (NA 232).
Ocena II, čas plezanja 5 ur.
Dostop od koče na Mangrtu proti V na sedlo med Rdečo skalo in Malim vrhom (oboje v JZ grebenu). Na drugi strani sedla še naprej po poti, nato levo v breg (uro in pol).
Opis: Po nagnjeni, prodnati polici proti JV. S konca police po ozki polički pod preveso, po sledovih steze čez drnasto pečevje (»Huda steza«) do pašnika. Po strmem drnu in drobljivem pečevju do škrbinice v JZ razu Mangrta. Po drugi strani raza skozi moker, gladek kamin v boljše pečevje. Po skrotju na vrh. Sestop kot pri smeri 607.

609 JUGOZAHODNI RAZ
Prvi plezali G. Hahn, M. Storz in F. Weiss (NA 232).
Ocena III, trdna skala, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop kot pri smeri 607 na sedlo in navzgor po travna tem hrbtu do JZ raza.
Opis: Iz škrbine nekaj m naravnost navzgor, nato desno po lažjem svetu. Potem spet v levo na Z strani raza in na gredino. Po strmih žlebovih na višjo gredino, desno od votline v žleb, nato na greben in navzgor na polico. Desno okrog raza in lažje navzgor. Desno k črni plošči, vidni že od spodaj, po njej (III) in lahko na travnato pobočje. Tu stik s smerjo 608. Po žlebu do konca, čez plošče in skozi prsten žleb v škrbinico. Desno čez prag in lahko na vrh. Sestop kot pri smeri 607.

609a Varianto so plezali Angelo Carli, Giuseppe Occini in Anita Persel (Alpi Giulie 1940, 15).
Ocena III, čas plezanja 3 ure.
Opis: Vstop v raz desno od škrbinc. Navzgor skozi kratke kamine in poči ok. 70 m do ploščadi. Od tod levo udobna polica s kratkimi presledki rušja in drna. Po njej do srede Z stene in po polici do pomola, ločenega od stene. Navzgor skozi navpičen kamin, ki se vleče med steno in pomolom. Vstop v kamin s kratke grede na levo. Izstop iz kamina po slabih razčlembah (k, III) ter v škrbinico med krmoljo in steno. Izstop na drugi strani, nato po vodoravni, deloma zoženi polici v SZ stran (tam, kjer se polica konča v veliki krmolji). Po zelo težavni drči navzdol (k) do gredine. Dalje čez nagnjene plošče na strme zelenice in v zelo krušljivo pečevje. Po njem navzgor do roba grape, ki se grezi diagonalno proti rami, in po robu do konca. Tu prečnica v ozko grlo. Izstop iz grla po polički desno, prečnica prek strmega žleba. Nato kratek prestop na levo v steno s slabimi oprimki. Na drugi strani žleba dosežeš pomol. Z njega nekaj m navzdol do gruščnate grape. Prek nje levo in dalje po lahkem pečevju na vrh.

609b Isti raz sta preplezala tudi Letschnig in Bruno Tarabocchia (Alpi Giulie 1939, 35 - reg.).

Zimski vzpon iz Koritnice na Mangrt sta izvedla Mario Amstici in Silvano Franceschini 19.-23. decembra 1936 (Alpi Giulie 1937, 44 - 46).

ROB NAD ZAGAČAMI

610 Rob nad Zagačami je najnižje mesto v grebenu Mangrt - V Koncu špica. Dostopen je iz Koritnice po strmem, ploščatem žlebu. Z Roba se da nadaljevati vzpon na Mangrt (6-7 ur od Koritniške planine) ali pa naprej na V Koncu špico (glej smer 606). Možen je tudi pristop na Vevnico prek škrbine med Vevnico in V Koncu špico (5 ur iz Koritnice, NA 231).

KOTOVA ŠPICA

611 Po grapi iz Koritnice v škrbino med Kotovo špico in V Koncu špico ter po grebenu na vrh (NA 231).

Sestopi z Vevnice in Kotove špice kot pri smereh 555 in 549.

JALOVEC

SEVEROZAHODNA STENA

612 SMER PRINČIČ - WAGNER
Prva plezala Darjo Prinčič in Robert Wagner 19.-20. julija 1965.
Ocena IV z mesti IV+, višina stene 800 m, čas plezanja 12 ur.
Dostop iz Loga pod Mangrtom po poti, ki vodi skozi Koritnico na Kotovo sedlo, do zadnjega snežišča in do mokrega kamina (3 ure).
Opis: Raztežaj po levem robu kamina. Prehod v kamin in po njem do velike votline. Dalje proti desni navzgor 4, raztežaje po drnu in krušljivem pečevju do poličke. Nato naravnost navzgor do velike drnaste police. Levo ok. 20 m, naravnost navzgor po skoraj navpičnem skalnem svetu, deloma poraslem s travo, do značilnih belih plati (kk). Čez nje do previsa in pod njim desno (k) po plateh do stojišča na sedelcu. Dalje po grebenu do treh stolpičev (vidni s snežišča pri vstopu). Prehod med prvim in drugim (od leve proti desni). Dalje na stolpič, 3 m pod vrhom prečnica okoli njega z leve strani in razkorak v masiv (slabi oprimki). Po steni naravnost navzgor do majhnega snežišča in prek plati v raz (kk), visok 8 m. Naprej po grebenu do snežišča, ki leži nad veliko grapo. S snežišča po grebenu, ki je zelo razčlenjen, na vrh.
Sestop kot pri smeri 536.

613 MARIBORSKA SMER
Prvi plezali Milan Meden, Franci Špur in Robert Wagner 26. julija 1965. Ocena III z mesti IV, višina stene 800 m, čas plezanja 7 ur.
Dostop po poti kot pri smeri 612. Takoj za gozdom desno proti velikemu snežišču in ob njem (po desni strani) po lahkem svetu do grape, ki je povezana s kamini (3 ure).
Opis: Vstop v greben in po njem 2 raztežaja do izrazitega vlažnega kamina. Po njem do konca, potem prečnica 4 m levo (k). Dalje po naslednjem kaminu, ki se konča v majhni votlini. Desno iz votline na dobro stojišče. Dalje proti levi v izrazito zajedo in po njej do previsa. Tu desno po ozkem kaminu na polico, poraslo s travo. Z nje v lahnem loku desno po razčlenjenem skalnatem, drnastem svetu do velikega snežišča pod vrhom. Možnih več izstopnih variant ali po nadelani poti na vrh.
Sestop kot pri smeri 536.

JUGOZAHODNA STENA

614 STARA SMER
Prvi plezali Karl Wurm, Miha Černuta, Andrej Stergulc in Ivan Valas (Wallas) 2. avgusta 1875 (NA 230).
Ocena III, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop iz Loga pod Mangrtom skozi Koritnico proti SV po melinah do sten Jalovca in desno pod nje (3 ure).
Opis: Najprej po kaminskem žlebu vkreber, nato po skalnatih in drnastih policah in gredah desno navzgor v škrbino v SZ grebenu. Na koritniški strani skozi sistem kaminov, po gladkih, mokrih in spolzkih plateh. Končno prečnica čez snežen ozebnik, ki pada iz zadnje škrbine pred vrhom Jalovca. Po lažjem pečevju na vrh.
Sestop kot pri smeri 536.

ZAHODNA STENA

615 SMER BERGINC - CEKLIN
Prva plezala Peter Berginc in Franc Ceklin 7. septembra 1951.
Ocena III-IV, višina stene 350 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz Loga pod Mangrtom skozi Koritnico do široke, poševne gredine na Z strani Jalovca (4 ure).
Opis: Vstop s široke, poševne gredine v vpadnici značilnega stebra v zgornji tretjini stene. Po sistemu kaminov, poči, plati, gredin in žlebov do roba stene (mestoma krušljivo). Dalje po grebenu in po markirani poti na vrh (20 minut).
Sestop kot pri smeri 536.

Opomba: 4. julija 1937 sta preplezala Z steno Jalovca naravnost iz zatrepa Koritnice Eddy Muschi in Virgilio Zuani (Alpi Giulie 1937, 6-8).

616 JUGOZAHODNI RAZ
Prva plezala Peter Berginc in Franc Ceklin 9. septembra 1951.
Ocena IV, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 615.
Opis: Vstop s široke, poševne gredine ok. 30 m levo od najnižje točke JZ raza. Po njem poševno desno navzgor. V prvi tretjini se raz dvigne v strme odstavke. Pod njimi dolga, vodoravna prečnica desno (izpostavljeno). Naravnost navzgor po sistemu kaminov, poči in polic, dokler smer v drugi tretjini spet ne preide na levo stran raza. Po plateh in kaminih (deloma krušljivo) v loku na rob stene in na markirano pot. Še pol ure do vrha. Sestop kot pri smeri 536.

Opomba: Jugozahodni raz so že 27. avgusta 1933 preplezali Dettar, Walter Kulterer, Mario Orsini, Giuseppe Perlieh in Claudio Prato v 4 urah (Alpi Giulie 1939, 33). Točnega opisa ni bilo mogoče dobiti, verjetno pa je, da so plezali bolj naravnost po grebenu kot slovenska naveza.

VELIKI OZEBNIK

ZAHODNA STENA

617 SMER DOUGAN - DEFFAR
Prvi plezali Vladimir Dougan, Pino in Riccardo Deffar 29. junija 1930 (NA 230).
Ocena mestoma IV, čas plezanja 6 ur in pol.
Dostop iz Loga pod Mangrtom po zaznamovani poti proti prelazu Čez Brežice (prehod iz Koritnice v Balo). Nad prvo skalnato stopnjo s poti, ki zavije v desno, proti levi ter po rušju in skrotju proti veliki krnici. Po plaznem grušču iz dna krnice desno na zeleno glavo.
Opis: Proti zeleni glavi nad krnico pada po glavni steni Velikega Ozebnika rebro, ki stoji s trikotnim pomolom na snežišču. Tu vstop. Po zelo krušljivi pečini levo ok. 50 m, kjer vodi žleb levo navzgor, naravnost vkreber čez prage proti razu. Pod njim kratka prečnica na desno in strmo nanj. Više gori na razu težavna strma poklina (najtežje mesto). Nato prečnica desno po izpostavljenih, strmih plateh na polico. Po njej desno do krušljive zagate. Skozi njo na greben in po njem lahko do vrha.
Sestop po lahkem pečevju navzdol na markirano pot, po njej mimo zavetišča pod Špičkom, čez Škrbino za Gradom in Čez Brežice nazaj v Koritnico in Log (3 ure in pol).

LOŠKA STENA

Mogočno gorsko verigo, ki loči dolini Koritnica in Bavšica ter sega od sedla Čez Brežice proti JZ do Kluž, imenujemo s skupnim imenom Loška stena.

MOREŽ

618 SEVEROZAHODNI RAZ
Prvi plezali Virgilio Fantuzzi, Walter Kulterer in Virgilio Zuani 28. julija 1935 (Alpi Giulie 1935, 102 - 103 s sliko).
Ocena III-IV, višina stene 800 m, čas plezanja 6 ur in pol.
Dostop iz Loga pod Mangrtom po dolini Koritnice, prek travnikov do lesenega mostu in čez strugo. Po tovorni poti do struge potoka, ki privede iz škrbine levo ob razu. Od tu v veliko grapo pod škrbino, po prečenju struge hudournika naravnost prek gozdne meje navzgor. Brez steze ponovno prečimo strugo hudournika. Nad gozdom v ključih proti škrbini tako, da imamo veliko grapo na desni strani. Ko dosežemo grapo po kratkem žlebu, naprej po lahkem pečevju in rušju proti veliki previsni poči, ki se črta v sredini stene desno od raza (3 ure).
Opis: Naravnost navzgor čez vstopno steno, prečnica 5 m desno, nato po zelo krušljivi, drnasti pečini navzgor proti kaminu, ki ima na desni streho. Z majhnega varovališča desno od strehe prečnica pod njo (kk) v kamin. Po njem do vrha in dalje do skalnega zoba, poraslega z rušjem (možic). 25 m po steni navzgor skozi poč (k) proti levi (k), skozi rušje do drugega skalnega zoba. Čez 4 m visoko steno (k) in skozi gosto rušje do rahlo nagnjene ploščadi. Od tu po lahkem pečevju proti levi na polico, ki vodi poševno navzgor do raza (možic). Dalje naravnost na ploščad pod previsnim bolvanom, ki ga preplezaš 5 m desno skozi poč. Nato po razu v negotovi skali. Po 300 m (kk) dosežemo po kratki prečnici desno (k) udoben, 20 m dolg greben. Po njem v žleb, katerega spodnji del preplezamo po desni strani (kk, skromni oprimki). Nato v razkoraku proti levi nazaj v žleb. Lažje po žlebu naprej, nato prek lahkih skokov in stenic proti levi pod vrhnjim stolpom. Sestop okoli njega nekaj metrov levo in dalje proti desni. Potem v smeri travnatega jezika po lahkih drnastih pečinah na rob Loške stene.
Sestop: a) Na J stran (sprva proti levi pod Konjsko škrbino) po drnu in plateh na pot in v Bavšico (2 uri), b) Na Konjsko škrbino in po grebenu na Plešivec, sestop v škrbino med Plešivcem in Malim Ozebnikom ter po poti skozi Koritnico v Log pod Magrtom (3 ure).

619 DESNO OB RAZU
Vstopno varianto so prvi plezali Franc Bauman, Boža Gorjanc, Jernej Koritnik, Franc Malešič in Franc Papler 22.-23. julija 1965 (kartoteka vzponov na PZS).
Ocena IV, višina raza (brez podnožnega drna) 600 m, čas plezanja (za ponovitve) 6 ur.
Dostop sprva kot pri smeri 618, nato po pobočju levo od Pungrta po lovski poti na Ruševo glavo in z nje v sedlo pod razom (3 ure).
Opis: Po skrotju do stene. Vstop levo od zadnjega macesna po poči navzgor (k). Čez več strmih odstavkov do police, porasle s travo. Dalje raztežaj proti votlini desno navzgor. Naprej navpično po zajedi (kk), nato levo na raz. Čez plati in strmo travnato pobočje (stik s smerjo 618). Po položnejšem delu raza. Nato levo za glavo Votlega vrha in desno po lažjem svetu navzgor do vrha. Sestop kot pri smeri 618.

620 PREČENJE STENE
Prvi plezali Marjan Perko, Rozman in Tone Valič avgusta 1952.
Ocena II-III, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 618.
Opis: V spodnji polovici po smeri 618. Ko se ta usmeri naravnost navzgor in levo proti razu, kreneš iz majhnega zatrepa po sistemu drnastih poraščenih polic desno poševno navzgor. Prečiti masiv Votlega vrha na Z strani vse do zaprodene krnice pod škrbino med Morežem in Briceljkom. Nato navzgor po izstopnih kaminih (III) v grebensko škrbino.
Sestop po isti smeri ali kot pri smeri 618.

BRICELJK

621 SMER CESAR - COMICI
Prva plezala Jože Cesar in Emilio Comici 7. septembra 1930 (Rivista mensile CAI 1931, 239).
Ocena III-IV z mesti V, višina stene 1100 m.
Dostop iz Loga pod Mangrtom čez strugo Koritnice in skozi gozd do podnožja stene (2 uri).
Opis: Vstop ok. 50 m levo od dobro vidne prednje glave, porasle z rušjem, neposredno pod steno. Iz prodnate kotanje se vzpenjamo 10 m in prečimo steno rahlo proti desni ok. 50 m. Dalje v steno rušnate prednje glave in do njenega vrha. Nad glavo je stena, v kateri je poč, ki vodi navpično do police pod streho. Prek strehe je po sredini zarezana razpoka. To je najtežje in najbolj izpostavljeno mesto v smeri, ok. 150 m pod vrhom. Nato se stena položi, je lažja, a zelo krušljiva.
Sestop na J stran po drnastem svetu (držati se moramo proti levi čez strme plati, ker so desno velike prevese) v Bavšico (2 uri).

OLTARJI

622 LOVSKA SMER
Smer poznajo lovci in gonjači.
Ocena II-III, čas plezanja od dna 5 ur. Smer poteka ves čas po naravnih prehodih.
Dostop iz Loga pod Mangrtom čez strugo Koritnice, skozi gozd in ruševje po grapi Dolgi plazi, nato za Veliki turn. Po drnu v krnico in prečnica do rušnatih plati Mesni. V ogromno krnico pod Platmi.
Opis: Z desnega roba Plati dolga, izpostavljena prečnica v Plateh in nato desno poševno navzgor na rob stene. Po grebenu na Z (četrt ure) do vrha.
Sestop po grebenu na Morež in dalje kot pri smeri 618.

VRH RUP

623 TUMOVA SMER
Prvi plezali Henrik Tuma, Andrej in Ivan Černuta-Voznik 14. avgusta 1909 (PV 1911, 185).
Ocena III, višina stene 350 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz Loga pod Mangrtom čez strugo Koritnice, po pobočju Pologove glave skozi gozd in vkreber po grapi v Spodnjo, Srednjo in Gornjo Krnico (3 ure).
Opis: Po drnastih policah in plateh poševno levo navzgor (zelo strmo) v smeri dveh stolpičev (čeri) pod vršno zelenico V Meheh. Stolpiča obideš desno in preideš na zelenico V Meheh (porasla s travo in mahom). Po skrotastem in drnastem svetu na greben in na vrh. Po grebenu dalje do Briceljka (še uro).
Sestop kot pri smeri 621 ali pa še naprej po J pobočju Moreža in kot pri smeri 618.

624 DRAGOVA SMER
Prva plezala Franc Bauman in Drago Geršak 20. julija 1965.
Ocena III z mesti IV, višina stene 350 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz Loga pod Mangrtom čez potok Koritnica v gozd in po lovski stezi do podnožja stene (v smeri grape med Vrhom Rup in Briceljkom ob hudourniku Kaluder, 2 uri).
Opis: Vstop levo od hudournika po dobro razčlenjeni, deloma krušljivi steni do snežišča pod ploščo. Prek nje 2 raztežaja (IV) na nagnjeno, veliko travnato gredino. Poševno levo navzgor in po ozki polički pod previsom, nato desno 2 raztežaja do grape. Nekaj m od grape levo. Dalje ok. 5 raztežajev navzgor, potem levo poševno proti stebru. Stena krušljiva in drnasta. Po stebru do izstopnega kamina. Po njem (IV) še 15 m do grebena.
Sestop kot pri smeri 623.

VRH KRNICE

626 Z JUGOVZHODA
Prvi pristopniki verjetno domačini (NA 228).
Ocena II, čas plezanja 4 ure.
Opis: Iz Bavšice po poti na Logje, levo skozi gozd in po pašnikih v Malo Rupo in višje v Veliko Rupo. Čez melišča desno in po gladkih, izpostavljenih ploščah na greben. Po njem proti JZ na vrh. - Z Velike Rupe se da priti skozi teman žleb na levi v škrbino za Kobilo in po stranskem robu na vrh.
Sestop po isti smeri ali pa po grebenih naprej proti Oltarjem, Briceljku in Morežu, nato kot pri smeri 618.

627 Z JUGA
Prva plezala Henrik Tuma in Ivan Mlekuž 1910 (NA 228).
Ocena II, čas plezanja 4 ure.
Iz Bavšice na Logje in levo v strm bukov gozd do bajte (Planja). Na levo, pod pečinami navzdol v Malo Krnico in po grapi na glavni greben. Po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 626.

MOREŽ

628 Z JUGOZAHODA
Prvi pristopniki so bili domačini, leta 1841 ali 1842 Sendtner, leta 1910 Henrik Tuma in Ivan Mlekuž (NA 227 - 228).
Ocena I, čas vzpona 3-4 ure.
Dostop iz Bavšice na planino Bala (uro in pol).
Opis: Nad planino v travnato reber v smeri Moreža. Višje gori desno do kotline Lepoče pod Konjsko škrbino. Nato dve možnosti: a) Čez strm prag na škrbino in po grebenu čez Mali na Veliki Morež. Malemu Morežu se lahko izogneš po ozkih policah in plezaš po žlebovih naravnost na vrh.
b) Lažji je dostop iz Lepoč po drnastih stopnjah naravnost na vrh.

VELIKI PELC

629 Z ZAHODA
Ocena vzpona II, čas 4 ure iz Bale (NA 227). Iz Bavšice na planino Bala (uro in pol) in do konca doline Bala. Nato navzgor proti rebru, ki pada s Srednjega Pelca, in nekaj časa po njem. Potem levo navzdol v krnico med Srednjim in Velikim Pelcem ter po rebru, vzporednem s prvim, na vrh. Sestop po isti smeri.

BAVŠKI GRINTAVEC

630 Z JUGA
Ocena I, čas vzpona 6 ur (NA 226).
Iz Soče čez Planino nad Sočo skozi široko krnico na SV do škrbine v Brdih. Do tu pelje od planine Bukovec nad Bavšico zaznamovana pot po JZ grebenu na vrh.
Sestop po zaznamovani poti na J strani v Sočo (2 uri).

SREBRNJAK

631 Z JUGA
Prva plezala Gustav Renker in Josef Sturm v sestopu 1910 (NA 226).
Ocena I, čas vzpona 5-6 ur. Po poti iz Soče do planine Na skali in proti Velikim vratom. Nad gozdom po travnatih pobočjih, nato ostro desno po ploščah in grapah na vrh. - Možen (boljši) tudi pristop po stezi do Velikih vrat in po grebenu na vrh. –
Sestop po isti smeri.

TRENTSKI PELC

632 Z VZHODA
Prvi plezal Henrik Tuma (NA 226).
Ocena I, čas vzpona 4 ure.
Od koče Zlatorog po strmi stezi proti Na Glavam, nato levo po strmem drnu na greben in na vrh.
Sestop po isti smeri.

VEVERICA

SEVERNA STENA

633 CENTRALNA SMER
Prva plezala Franc Kopač in Franc Primožič 16. avgusta 1952.
Ocena v spodnjem delu IV, zgoraj deloma V (skala čvrsta, izpostavljeno), višina stene 350 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop iz Zapodna po grapi v vpadnici vrha (uro in pol).
Opis: Na desni strani grape po plateh 15 m navzgor, nato desno čez preveso na večjo polico (možic). Po polici desno do konca, nato levo v steno do luske in čez previs na polico. Po njej 6 m desno, nato čez plati in kamine v grapo. Po njej na zeleno glavo. Z grebena glave po poči navzgor 6 m, nato levo čez plati pod previs. Čez previs na slabo izraženo polico. 10 m navzgor, nato prestop desno pod črn kamin. Po poči na desni strani kamina navzgor na polico in po njej rahlo desno navzgor pod črno preveso. Potem 30 m čez plati na desno pod razjedeno steno (možic) v kamin. Po njem navzgor čez previs in levo 7 m na stojišče. Od tu navzgor raztezaj po črnem kaminu, nato prečnica v levo do grape. Po njej in nato po plateh na vrh.
Sestop na J strani prek planine Veverica v dolino Trente (2 uri).

VRATICA

634 SEVEROZAHODNI GREBEN
Prva plezala Pavle Dimitrov in Janez Krušic 14. junija 1964.
Ocena II z mesti III, višina stene 350 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop od koče pri izviru Soče po cesti do Zapodna 2 km. Čez hudourniško strugo, za zadnjo domačijo po zaprodeni grapi do podnožja stene (2 uri, naporno).
Opis: 100 m pred koncem plaznega jezika pod SV steno Trentskega Pelca prečnica s plazu levo v krušljivo pečevje. Na drnasto polico in po strmem žlebu (k), ki privede na krušljiv greben, precej porasel z rušjem. Po grebenu navzgor skozi rušje in skrotje. Greben se izgubi pod vršno izstopno steno. Levo poševno navzgor po polici, porasli z rušjem. Prehod v kompakten, razčlenjen kamin, ki privede na greben tik ob vrhu.
Sestop po prodnatem žlebu v konto, nato prečenje in vzpon po kozjih stezah in skrotju po V strani na vrh Trentskega Pelca. Dalje po V grebenu in desno navzdol po stezah v Trento ali po smeri 641 na planino Zapotok (2 uri in pol) in po stezi do koče pri izviru Soče (uro).

TRENTSKI PELC

635 SMER KRUŠIC - OMAN
Prva plezala Janez Krušic in Jože Oman 30. avgusta 1967.
Ocena III-IV, ključno mesto (prehod iz gladkih plati čez previsno, krušljivo stopnjo) V, višina stene 550 m, čas plezanja 6 ur in pol.
Dostop kot pri smeri 634 in do podnožja SV stene Trentskega Pelca (2 uri, naporno).
Opis: Iz prodnatega zatrepa v vpadnici vrha po sistemu zglajenih, navzdol visečih polic, ki vodijo desno navzgor do zaprodene kotanje. Iz nje desno po grapi, ki vodi navzgor proti S razu. V sredini grape levo naravnost vkreber čez krušljivo stopnjo na gladke, nagnjene plati. Prečnica čez nje levo navzgor raztežaj in pol v desni krak kaminov, ki sta izoblikovana v srednjem delu stene v obliki črke »V«. Skozi kamin levo prek previsne, krušljive stopnje 6-8 m (kk, ključno mesto V). Prehod v levi sistem kaminov. Po njih ok. 50 m. Prestop levo na mejno rebro in po njem do podnožja raza, ki se grezi z V grebena vršne kupole. Desno poševno navzgor 3 raztežaje po strmih, krušljivih, mestoma drnastih plateh. Po zaprodeni polici v izstopni kamin in po njem do roba stene ok. 15 m V od vrha. - Značilno za smer: od padajočega kamenja in plazov zglajene plati, težki kamini in delna krušljivost. Nevarnost padajočega kamenja.
Sestop kot pri smeri 634.

636 SEVERNI RAZ
Prvi plezali Slavko Koblar, Janez Krušic in Janko Šilar 28. avgusta 1948 (PV 1963, 144 - s sliko).
Ocena III, z mesti IV, višina stene 450-500 m, čas plezanja 4-6 ur.
Dostop s planine Zapotok po kozji stezi zložno navzgor do prodišč med Srebrnjakom in Trentskim Pelcem. Od tu skoraj vodoravno proti V čez strma rušnata pobočja, ki večkrat presekajo hudourniške grape, do podnožja raza (2 uri).
Opis: Vstop na najnižji točki raza. Čez strme stopnje, ki presekajo vodoravne police, proti desni navzgor. Nato poševno levo. Prehode izbiraš v razčlenjenem svetu. Prestop na rebro, za katerim se grezi grapa navzdol v zatrep na V strani raza. Po grapi možen pristop na raz z V. Po rebru desno navzgor. Nato po sistemu polic, pragov in kaminov naravnost navzgor (stalno na desni strani raza) do pomola pod navpičnim, gladkim pragom v razu (možic). Dalje poševno desno navzgor po zaprodeni polici in prek strmega odstavka ok. 20 m v lažji, a zelo krušljiv svet. Nazaj na raz, ki se zelo položi. Naprej po razu in prek razdrapanih vršnih bolvanov na vrh.
Sestop kot pri smeri 634.

637 SMER PERKO - ZALETEL
Prva plezala Marjan Perko in Alojz Zaletel 20. septembra 1949 (PV 1952, 171 - reg.).
Ocena III z mesti IV (spodnji del izpostavljen), višina stene 450-500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 634 na melišče in po skrotastem grebenu desno na rob ter po njem do podnožja stene (2 uri in pol) ali pa kot pri smeri 636.
Opis: Vstop v vpadnici vrha po gladkih plateh do črne stene. Dalje po polici levo od možica. Od tu raztežaj naprej po polici in 30 m navzgor (IV) do poličke. Dalje 10 m do prodnate police, nato navzgor v zagato, ki se je moraš izogniti na levo (IV). Potem desno okoli roba in levo po poči navzgor ok. 20 m do dobrega stojišča. Nato po malo izbočenem grebenu ok. 100 m navzgor in na raz (možic). Od tod po smeri 636 do vrha.
Sestop kot pri smeri 634.

638 DIREKTNA SMER
Prva plezala Andrej Mehle in Marjan Perko 19. avgusta 1952.
Ocena III z mesti IV, višina stene 450-500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 637.
Opis: Vstop v vpadnici vrha po gladkih plateh, desno od črne stene. Po kaminu navzgor in kjer ta preide v poč desno okoli gladkega roba stene (IV). Od tu po poči desno na skalni rob (prečnica - oporna tehnika). Dalje po gladkih, malo prodnatih plateh navzgor do možica. Od vršnih bolvanov levo proti vrhu. - Spodnji del zelo izpostavljen, srednji del trdna skala, ki preide proti vrhu v krušljiv svet.
Sestop kot pri smeri 634.

639 SEVEROZAHODNI RAZ
Prva plezala Lojze Hrašovec in Slavko Jenko 20. septembra 1949 (PV 1952, 171 - reg.).
Ocena III, vstopna prečnica IV, višina stene 450-500 m, čas plezanja 4 ure. Dostop kot pri smeri 637.
Opis: S prodišča pod vpadnico desnega raza ok. 50 m levo v algast žleb. 6 m po njem, nato levo v gladke plošče, iz katerih je zelo težaven prestop v desno. Nekoliko navzdol na polico in nekaj m po njej proti desni. Po težavnem svetu proti desni navzgor. Levo v kamin in po njem do previsa. Pod njim luska, ki jo obideš na levi strani. Dalje po težavnem svetu navzgor. Po kaminu, ki se črta v loku levo navzgor in se skoraj popolnoma položi. Dalje v žleb, ki preide v algast kamin. Pod zagozdeno skalo, ki je v njem, desno na mejno rebro in po njem navzgor. Sledi v levo kratka prečnica, ki se končuje v majhni kotanji. Iz nje vodi smer navzgor po težavnem svetu približno 2 raztežaja. Težavna prečnica desno pod izrazite, gladke, na vrh prislonjene luske. 2 m navzdol ter po kaminu in lahkem skrotju 50 m desno od vrha na greben. Sestop kot pri smeri 634.

RIBEŽNI

640 LEVI PRISTOP
Prvi plezali Slavko Koblar, Janez in Katra Krušic, Janko Šilar 23. avgusta 1948 (PV 1963, 144 - reg.). Ocena I-II, višina stene 250 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop kot pri smeri 636 do izrazite grape (uro in pol).
Opis: Ob grapi po desnem rebru po drnu in skrotju.
Sestop po smeri 641.

641 DESNI PRISTOP
Prvi plezal Henrik Tuma pred letom 1914 (NA 225).
Ocena I-II, čas vzpona 3-4 ure.
Dostop kot pri smeri 640 na prodišče v kotanji pod V stebrom Srebrnjaka (uro).
Opis: Po drnu in skrotju in sistemu polic poševno proti levi na Ribežne. Možno po Z grebenu naprej na vrh Trentskega Pelca. - Ta vzpon je tudi najprimernejši sestop za vse smeri v Trentskem Pelcu, če se želimo vrniti v Zapodne.
Sestop po isti smeri.

SREBRNJAK

642 SEVEROVZHODNI STEBER
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 24. julija 1949 (PV 1950, 113 in 150, reg. in slika).
Ocena III, rebro v prvem stolpu IV+, višina stene 450 m, čas plezanja 4 ure. Dostop iz Zapodna po stezi do planine Zapotok (uro in četrt) in po kozji stezi zložno navzgor do V prodišč pod Srebrnjakom (uro in pol).
Opis: Vstop 10 m levo od najnižje V točke stebra. Po skrotju in lahkem pečevju naravnost navzgor ok. četrtino stebra. Nekoliko desno do ozke, zlizane in algaste grape, ki je zarezana na S strani prvega stolpa v stebru. Po levem mejnem rebru (ob grapi) navzgor rahlo proti levi. Čez prvi previs (k) na izpostavljeno stojišče. Od tod proti desni navzgor (IV) na ostro sedelce v rebru (ok. 30 m od vstopa v rebro, izpostavljeno). S sedelca 3 m naravnost navzgor (neznatne opore, IV+). Nato pod preveso poševno desno navzgor okrog roba (IV+) v razčlenjeno pečevje. Dalje po rebru ok. 50 m do vrha prvega stolpa (ostra vodoravna rez, do sem 3 ure, možic). Dalje navzgor (krušljivo) po lažjem pečevju ok. 60 m do ostre grebenske rezi, v katero preide steber. Strmina popusti. Po grebenski rezi (gornja tretjina stebra) do vrha. Rez je zelo ostra in izpostavljena na obe strani, a plezanje ni težko. Na vrhu velik možic.
Sestop po grebenu proti V v preval in na S čez Ribežne ter po smeri 641 do prodnate kotanje na V strani Srebrnjaka (uro in pol). Po kozji stezi do planine Zapotok (tri četrt ure).

643 VZHODNI STEBER
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 8. julija 1951 (PV 1952, 298 - reg.). Ocena IV, višina stene 450 m, čas plezanja 3 ure in pol.
Dostop kot pri smeri 642.
Opis: V vzhodnem delu S stene je izrazit steber, ki ga omejujeta široki grapi, polni skokov in plati. V srednjem delu se steber izoblikuje v strmo izrazito rebro, ki omogoča vzpon (levo in desno so prevese in gladke plati). - Vstop v steno, kjer sega steber najnižje v prodišče (nekoliko desno od vpadnice rebra). 2 raztežaja po strmem, dobro razčlenjenem pečevju. Nato vodoravna prečnica levo na drnast greben v vpadnici rebra (tik nad spodnjimi neprehodnimi prevesami). Po drnastem grebenu naravnost navzgor (trava, prst). Čez kratek skok in strm kamin do široke, prodnate gredine. Od tod naravnost navzgor po žlamborju in čez kratko preveso (plezanje poševno desno navzgor) z dobrimi oprimki v lažji svet. Rahlo poševno desno navzgor (v smeri stebra). Ko se rebro ustromi in postane gladko, prek njega na desno mejno stran. Takoj za robom vzpon po plitvem kaminu navzgor in nazaj na rebro nad preveso. Spet nekaj časa točno po rezi rebra, nato se zaradi plati (varovališče za lusko na desni strani rebra) preči vodoravno na levo v žlambor (slabe opore v plateh). Po žlamborju pol raztežaja navzgor do varovališča. Iz žlamborja desno nazaj na rebro in čez kratek prevesen prag (gozdenje v poči) v lažji svet (možic na terasi). Še 2 raztežaja lažjega sveta (vmes nekaj pragov in plati) do vrha (možic).
Sestop po grebenu na severovzhodni steber in kot pri smeri 642.

644 CENTRALNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 25. julija 1949 (PV 1950, 113 in 150, reg. in slika).
Ocena IV, višina stene 450 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 642.
Opis: Z rušnatega jezika, poraslega z macesni, čez žmulast svet levo ob rdečem žlebu do najvišjih macesnov (skoro v sredini stene). Nato po ostrem rebru do značilnega črnega odloma (spodaj gladke bele plati). Po položnejšem rebru levo navzgor do roba stene. Vstop ok. 100 m levo od rušnatega jezika. Proti desni navzgor (razdrapano pečevje) do najvišjega macesna na vrhu rušnatega jezika. (Do sem je možen pristop tudi po rušnatem jeziku - lažje.) Do prvega širokega pasu žmulastih preves. (Na polici možic.) Dalje po žmulastem žlebu. Čez prvo žmulo 5 m po poči z desne proti levi (IV). Nato levo okrog rebra v žleb in po njem (IV) 3 raztežaje do prodnate poličke. Od tod naravnost navzgor ok. 30 m do poličke (rušje in rododendron, možic). Dalje desno v žleb, ki se odkloni proti desni. Po njem 2 raztežaja na krušljiv grebenček. Nato po rdečem, krušljivem svetu ok. 35 m do travnatega sveta (samotni macesen). Dalje po izrazitem, ostrem in zelo strmem rebru naravnost navzgor (III) ok. 3 raztežaje do prodnate police pod preveso v rebru. Levo za rob, takoj desno navzgor 2 raztežaja do belih plati pod črnim polokroglim odlomom. S stojišča desno ob plateh po gladkem stebričku
3 m, nato prestop desno v poč in po njej 4 m na poličko pod desnim vogalom polokroglega odloma (možic, dobro varovališče; do tu 3 ure). Desno ob polokroglem odlomu po poči navzgor 10 m (IV, gladka, čvrsta skala, dobro gozdenje). Nato po žlebu desno ob izrazitem, ogromnem in prevesnem bolvanu. Dalje proti levi navzgor na greben, ki se znatno položi (dobro razčlenjen in krušljiv). Ok. 4 raztežaje od bolvana do konca grebena. Nato še ok. 20 m Z do najvišje točke v grebenu Srebrnjaka (možic).
Sestop po grebenu proti Z in z Z grebenskega vrha navzdol 4-5 raztežajev po sistemu nagnjenih polic, ki vodijo levo poševno navzdol, ter čez kratko stopnjo do Malih vrat (II-III, tri četrt ure). Dalje na S po policah, rušju in drnu še ok. 200 m navzdol v prodnat zatrep na Z strani Srebrnjaka. Po kozji stezi do planine Zapotok (uro in četrt) in v Zapoden (uro).

644a Kaminsko varianto v Centralni smeri sta prva plezala Jože Januš in Franc Primožič 20. septembra 1949 (PV 1952, 171 - reg.).
Ocena III z mesti IV, višina stene 450 m, čas plezanja 4 ure (cela smer).
Opis: Po travnatem jeziku, poraslem tudi z rušjem, proti levi navzgor, levo od druge votline. V srednjem delu je smer v bistvu ista kot smer 644. Nato po kaminu, ki vodi proti levi navzgor do značilne lope, dobro vidne s planine Zapotok. Lopi se izogneš levo na grebenček (IV). Dalje po kaminu do večje prodnate police (možic). Potem naravnost navzgor v ozek kamin (IV). Zelo krušljiv in težaven svet. Dalje po večji grapi, ki vodi proti desni navzgor, in izstop na greben (možic).

645 ZAHODNI KAMINI
Prva plezala Lojze Hrašovec in Slavko Jenko 19. septembra 1949.
Ocena III, višina stene 450 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 642 do izrazite grape v Z delu S stene (uro).
Opis: Vstop iz majhne krnice v vpadnici grape. Čez težavno stopnjo proti desni v srednje težaven svet 2 raztežaja. Po desnem od dveh izrazitih kaminov, vidnih iz doline. Pretežno po kaminu, deloma tudi po desnem rebru kamina. Na desno po policah in po položni plošči navzgor v kratek kamin (nad njim možic). Dalje navzgor po odprtem kaminu in po njem na rob stene. Sestop kot pri smeri 644.

646 LEVO REBRO OB GRAPI V ZAHODNEM DELU
Prvi plezali Slavko Koblar, Janez Krušic, Janko Šilar in Jože Štolcar 27. avgusta 1948 (PV 1964, 480 s sliko).
Ocena II z mesti III, višina stene 450 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop s planine Zapotok po poti, ki vodi na Velika vrata, nato čez drn in pašnike na melišče v vznožju izrazite grape v Z delu S stene Srebrnjaka (uro).
Opis: Vzpon poteka po razčlenjenem rebru na levi strani grape. Čez stolpiče in kratke prage. Z izrazitega stolpa v sredini stene prek sedelca na drug značilen stolp (možic). Od tod prek slabo razčlenjenih zložnih plati do zaprodenega žleba (možic na gredini pod previsom). Po žlebu do izrazite grebenske škrbine (možic), malo V od vrha Srebrnjaka.
Sestop kot pri smeri 644.

647 DIREKTNA SMER V ZAHODNEM DELU
Prva plezala Pavle Dimitrov in Janez Krušic 12. julija 1964 (PV 1964, 480 s sliko).
Ocena III z dvema mestoma V, višina stene 450 m, čas plezanja 4 ure. Dostop kot pri smeri 646.
Opis: Smer poteka po sistemu kaminov, zarezanih med dvema značilnima stebroma. Po drnastem pečevju levo poševno navzgor v vpadnico sistema kaminov. Naravnost navzgor 3 raztežaje po strmi, a dobro razčlenjeni skali (III) do podnožja izrazitih temnih preves. Pod njimi prek plati (k) z neznatnimi oprimki in raztežaj prek preves (V). Nato se kamin razcepi v dva kraka (pod prevesno rjavo skalo možic). Po levem kaminu navzgor ok. 2 raztežaja do višine vrha levega stebra. Desno navzgor čez izrazite plati (možic). Prečnica desno na raz in po njem naravnost navzgor na desno stran velike, temne prevese (v vogalu strehe ob plateh možic). Naravnost po poči 6-8 m na desni strani plati (V, k) v dno prevesnega kamina. Desno ven po odklani luski (gozdiš z levo nogo 5-6 m, ocena V), na pomol. Dalje prečnica levo nad preveso nazaj v kamin (možic v lopici). Po kaminu, ki se spremeni v zložnejši žleb, ok. 3 raztežaje do vrha.
Sestop kot pri smeri 644.

648 SEVEROZAHODNI STEBER
Prvi plezali Slavko Koblar, Janez Krušic, Janko Šilar in Jože Štolcar 24. avgusta 1948 (PV 1964, 480 s sliko).
Ocena IV z mesti V (izpostavljeno, skala izredno trdna), višina stene 450 m, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop kot pri smeri 646.
Opis: Vstop levo od belih plati, kjer sega SV steber najnižje v melišče. Pretežno po vstopnem kaminu. Previs in 2 raztežaja levo navzgor. Iz kamina prečnica desno na pomol in čez kratko strmo stopnjo ter proti levi nazaj v kamin. Po njem še ok. 30 m do izrazitih preves (možic, levo dve lopi). Sistem preves se tu vleče v vsej širini. Desno navzgor do previsa (luska). Izpostavljeno. Čez previs z zanesljivimi oprimki. Dalje proti desni čez plati in nazaj v kamin, ki ima obliko »S«. Dalje levo navzgor 3-4 raztežaje (trdna skala). Nato čez previs do zelenice (možic). Ok. 15 m desno navzgor po gredini, nato naravnost kvišku v vogal. Tu po gladki polički skoro brez opor levo 8-10 m, nato prestop v gladke plati tik ob značilnem razu. Prek plati naravnost navzgor (kk) in čez previs do zelene police ok. 30 m. Levo za ogromno lusko na rebro, ki loči Z steber od SZ stene. Levo po drnastem pobočju navzgor na ramo (možic) do okna, ki se grezi v S steno. Proti levi nad črnimi previsi pod vršno kupolo. Z rame naravnost navzgor raztežaj (zelo težavno) prek plati in po skrotju na vrh.
Sestop kot pri smeri 644.

SEVEROZAHODNA STENA

649 SMER RENKER - STURM
Prva plezala Gustav Renker in Josef Sturm avgusta 1910 (NA 225).
Ocena mestoma III, čas plezanja 3 ure. Dostop s planine Zapotok levo po travnatih pobočjih in prodiščih v smeri rdeče pečine v snežno krnico (s planine ni vidna). Po strmem plazu do stene (uro).
Opis: Po krušljivem pečevju vedno proti levi navzgor do strmega žleba. Po njem težavno vkreber. Najprej čez navpičen prag v žlebu, nato čez zagozden bolvan. Čez ploščato, visečo polico brez opor (najtežje mesto). K oknu in po krušljivi pečini na Srebrnjakov greben ter po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 644.

ZAPOTOŠKI VRH

SEVERNA STENA

650 SMER KRUŠIC - STRAŽISAR - ZUPAN
Prvi plezali Janez Krušic, Jože Stražišar in Tone Zupan 10. julija 1949 (PV 1952, 171 - reg.).
Ocena III, izstopna poč IV+, višina stene 200 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop s planine Zapotok po stezi, ki vodi na Velika vrata, nato levo na melišča pod S steno Zapotoškega vrha (tri četrt ure).
Opis: Vstop s prodišča malo levo od vpadnice vrha. Po strmem kaminu raztežaj v lopico. Iz nje čez previs na plati in čez nje levo na peščen pomolček. Od tod nekaj m naravnost navzgor, nato po polički, ki vodi levo vkreber. Spet čez plati 4-6 m. Za robom poševno desno navzgor po odprti, položnejši in razčlenjeni steni ok. 35 m. Vodoravna prečnica levo čez plati v kamin, ki je zarezan vse do značilne votline v gornji tretjini stene. Po kaminu ok. 2-3 raztežaje (III). Konec kamina preide v grapo. Do značilne visoke in prevesne votline (možic). Iz nje nekaj m desno navzdol, nato po peščeni polici za rebro. Zadaj se polica nadaljuje vodoravno. S police čez previs in po krušljivem svetu na polico pod vršno kupolo (možic). Po polici 4-6 m levo do vznožja navpične, slabo razčlenjene poči. Po njej navzgor, prečnica desno na rob in čez izstopne plati na vrh.
Sestop po lažjem pečevju na Z stran do Velikih vrat (20 minut) ter po stezi nazaj na planino Zapotok (pol ure).

BAVŠKI GRINTAVEC

651 SEVEROVZHODNI GREBEN
Prvi plezali Julius Kugy, Graziadio Bolaffio in Jože Komac 1899 (Kugy: Aus dem Leben eines Bergsteigers. 1925, 76).
Ocena II, višina stene ok. 500 m, čas plezanja 3 ure, izredno krušljivo.
Dostop s planine Zapotok proti Velikim vratom. Nato desno po prodiščih do stene med Velikimi vrati in Sravnikom.
Opis: Po steni na greben in po njem čez Sravnik na vrh Bavškega Grintavca.
Sestop: a) V Zapotok po isti smeri ali po poti ali po smeri 652. b) Po zaznamovani poti v Sočo (2 uri) ali prek planine Bukovec v Bavšico (3-4 ure).

652 SEVERNI GREBEN
Prva plezala Ivan Mlekuž in Eduard Traucer 1868 (NA 225).
Ocena II, višina 300 m.
Dostop od planine Zapotok po poti na sedlo Kanja (uro in pol). Na to sedlo lahko prideš tudi po poti iz Bavšice prek planine Bukovec (2 uri).
Opis: a) Levo v SV steno in po njej na vrh (prvi plezalci, krušljivo, 4-5 ur). - b) Desno v Z steno, čez police in čez strm žleb na vrh (Julius Kugy in Anton Tožbar, 2-3 ure).

653 Severno steno Grintavca so preplezali po prvi vojni italijanski plezalci Benvenuti, Edvige Muschi, Giuseppe Perlich in Virgilio Zuani (Alpi Giulie 1939, 133).

SKUTNIK

654 Prvi plezal Henrik Turna (NA 224).
S planine Zapotok najprej po grapi, nato desno proti drnastemu pobočju. Po njem na vrh (I, 3 ure). Tuma je nadaljeval vzpon z grebenskim prečenjem do Velikega Pelca (2 uri in pol) in naprej do Pelca nad Klonicami (uro in pol). Sestopil je v Škrbino za Gradom (uro) in prek (današnjega) zavetišča pod Špičkom v Trento.

Greben Pelcev iz Bavšice so plezali Deffar, Orscolo Pieri in Narciso Zaller (Alpi Giulie, posebna številka 1929/39)

PELC NAD KLONICAMI

VZHODNA STENA

655 KRUŠIČEVA SMER
Prvi plezal Janez Krušic s tovariši 23. oktobra 1950 (PV 1963, 96 s sliko). Ocena II z mesti III, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop iz zavetišča pod Špičkom po poti proti Škrbini za Gradom (5 minut), nato levo navzdol mimo podnožja V grebena Pelca nad Klonicami v zaprodeno kotanjo za grebenom (pol ure).
Opis: Dostop po rebru na desni strani grape, ki drži na škrbino za tretjim stolpom V grebena. Po dveh raztežajih prestop v grapo, v kateri je ogromna votlina s snegom. Obideš jo na levi strani in preideš v grapo nad votlino. Po njej 10 m, nato levo na rebro ter po plateh in drnasti steni (k, III) levo v pravo steno. 3 raztežaje poševno levo navzgor do majhnega zatrepa pod belimi platmi. Iz njega levo po polici na rebro. Navzgor in prek rebra nad bele plati. Dalje po strmem, a razčlenjenem svetu 3 raztežaje rahlo desno navzgor prek plati. Pod vršno kupolo levo čez rebro in za njim po žlebu na vrh.
Sestop po Z grebenu do Škrbine za Gradom (uro, II-III) in po poti nazaj v zavetišče pod Špičkom (pol ure).

656 VZHODNI GREBEN
Prva plezala Ernesto Butti in Claudio Prato (Alpi Giulie 1940, 14 - 15 s sliko, PV 1963, 96 s sliko).
Ocena III z mesti V, višina stene 400 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop kot pri smeri 655 do podnožja V grebena (20 minut).
Opis: Vstop po drnasti rezi pod najnižjim stolpom. Po ostri rezi 15-20 m do majhnega stojišča na desni strani odklanega grebenskega stolpiča. Po krušljivem kaminu na vrh stolpiča. Dalje čez 4 m visoko preveso (V) do ozke poličke nad žmulo. Pod njo 2 m levo, nato po gladki plošči (kk, V) navzgor na rob prvega terasastega stolpa (možic). Dalje 3 raztežaje strmo navzgor, na koncu malo levo in na drugi stolp. Sestop v škrbino 10-15 m po krušljivem svetu. Iz škrbine po mestoma drnastem razu, višje prek plati na tretji stolp (možic). Sestop 5-8 m v škrbino. Iz nje čez navpično stopnjo po ozki poči (kk, V) in dalje po plateh ok. 20 m do ravnega odstavka (možic). Dalje zložno proti desni do podnožja zadnjega navpičnega odstavka. Na S strani prek plati s slabimi razčlembami in čez nezanesljive bloke zelo strmo 60 m na krušljiv grebenček (k). Po njem in po lažjem skrotastem svetu na vrh.
Sestop kot pri smeri 655.

SEVERNA STENA

657 DIREKTNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Saša Slavec 16. septembra 1951 (PV 1956, 323 - 324 s sliko).
Ocena spodnji del IV+, zgornji III, višina stene 380 m, čas plezanja 3 ure in pol.
Dostop iz zavetišča pod Špičkom po poti proti Škrbini za Gradom in čez melišče pod S steno Pelca nad Klonicami (pol ure).
Opis: Vstop na levem robu plošč, ki segajo najnižje v melišče, nekoliko desno od vpadnice vrha. Po zaprodenih ploščah 2 raztežaja naravnost navzgor v izrazit žleb, ki poševno reže skoro vso steno. Po žlebu 15 m navzgor, nato prečnica 5 m desno prek plošče (k) pod značilno sivo stenico. Nato naravnost navzgor (več težjih mest) na veliko, navzdol visečo gredino. Nad njenim levim delom se dviga 20 m visok, navpičen kamin (možic): Po njem do skalnate zagozde, pod katero je težak prestop (V-), levo navzgor (k) na sedelce z dobrim varovališčem. Dalje po plitvem kaminu in prestop levo na plati. Čez nje navzgor do stojišča (k). Še prek plošč in kratkega praga na položnejše plati (dobri oprimki). Po njih 3 raztežaje navzgor do sedelca v zgornjem koncu (možic). Dalje poševno levo navzgor 2 raztežaja v smeri gladkih, belih plati pod vrhom. Čez nje 30 m na majhno teraso (možic) in po lahkem pečevju do vrha.
Sestop kot pri smeri 655.

658 SEVEROZAHODNI GREBEN
Prva plezala Julius Kugy in Andrej Komac 1891 (NA 224).
Ocena mestoma III, čas plezanja 2 uri,
Dostop iz zavetišča pod Spičkom v Škrbino za Gradom (uro).
Opis: Iz Škrbine desno do grebena, ki je izredno izpostavljen in ozek. Prva plezalca sta se težkemu vstopu izognila s prečenjem v V pobočje. Od tu pelje drnast žleb spet na greben in po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 655.

MALI OZEBNIK

659 Na Mali Ozebnik je najprimernejši dostop iz zavetišča pod Špičkom in po poti v Škrbino za Gradom. Od tu po strmih drnastih pečeh najprej po grebenu, nato poprek na desno (vzhodno) do drnastega žleba. Skozenj na krhko grebensko rez in po njej na vrh (NA 223, iz Škrbine 10 minut). (Od Zapodna v Trenti do zavetišča pod Špičkom 3-4 ure, iz Loga pod Mangrtom 4-5 ur. V Škrbino za Gradom lahko prideš tudi iz Bavšice.)

JALOVEC

660 IZ TRENTE ČEZ JEZERCA
Prvi pristopili Blodig leta 1878, Julius Kugy in Anton Tožbar leta 1882 (NA 223).
Ocena III, čas vzpona 6 ur in pol.
Opis: Od koče Zlatorog po cesti in nato po poti na planino Trenta (2 uri in pol). Naprej v Z, nato v SZ smeri proti veliki grapi, ki pada s sedla med Velikim Ozebnikom in Jalovcem, in v krnico v vznožju te grape (2 uri). Nato desno v strme in spolzke plati in gladke žlebove pod navpično steno, čez plati v grapo (20 m nad najvišjim snežnim jezikom). Pod črno, mokro preveso levo po strmi in gruščnati gredi in skozi kaminasto poklino. Nato v desni breg grape. Večkrat prečenje z ene strani na drugo. Pod prevese in kmalu na vrh grape (uro in pol). Čez melišča in po policah na J greben Jalovca ter po njem na vrh (tri četrt ure). (Vzhodno nad grapo pelje sedaj zaznamovana pot.)

PLANJA

SEVERNA STENA

661 GRAPA UTRUJENEGA STOLPA
Prvi plezali Miro Dermelj, Maks Medja, Dušan Vodeb in Uroš Župančič 27. junija 1948 (PV 1962, 336 s sliko).
Ocena III, višina stene 500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop od Tičarjevega doma na Vršiču po zaznamovani poti, ki vodi na Kriške pode, do Mlinarice, nato po meliščih do podnožja S stene Planje (3 ure).
Opis: Po snežiščih Mlinarice v vpadnici grape. Snežišča se podaljšujejo do prvega neprehodnega, algastega in prevesnega skoka. Po polici raztežaj na levo. Nato takoj po kaminu navzgor proti škrbini in sestop (k) v grapo nad prvi skok. Po izprani grapi navzgor do drugega snežišča in po njem do drugega skoka, ki je tudi algast, prevesen in neprehoden. Umik na levi rob po polici (možic), dalje po levem robu grape navzgor. (Prva možnost za vrnitev v grapo.) Po nagnjenih snežiščih do 80 m visokega algastega skoka, ki je na vrhu zaprt z ogromnim bolvanom. Ta skok ni prehoden, zato spet na levi rob in dalje po pečevju navzgor do roba grape. Na levo in tik ob stolpu na greben.
Sestop po grebenu proti V na zaznamovano pot Vršič - Kriški podi in po njej na Vršič (3 ure in pol) ali na Pogačnikov dom (pol ure).

662 CENTRALNI STEBER
Prvi plezali Ljubo Juvan, Janez Rupar in Lojze Šteblaj 16.-17. septembra 1961 (PV 1962, 336 s sliko).
Ocena V, višina stene 500 m, čas plezanja 15 ur.
Dostop kot pri smeri 661.
Opis: Vstop s snežišča po žlebu levo navzgor več raztežajev do krušljive poči. Po poči (k, V+) na nagnjene plošče in čez previs v globoko grapo. Po grapi in njenem desnem robu 3 raztežaje navzgor do previsne zapore. Po kaminu (kk, VI-) v kotanjo nad zaporo. Raztežaj navzgor na polico in po njej 30 m desno (možic, bivak). Po zgornji polici desno okrog roba in čez previs (k) pod izpran, navpičen žlambor. Čez (kk) in po poči raztežaj lažje navzgor. Nato prek previsne poči (k) v lažji svet. 5 raztežajev navzgor v škrbino na razu stebra. Od tu prečnica 10 m na levo stran stebra pod dva kamina. Po levem v škrbino med glavnim in desnim vrhom Planje.
Sestop kot pri smeri 661.

663 VSTOPNA VARIANTA V CENTRALNEM STEBRU
Prva plezala Ljubo Juvan in Tone Sazonov 29.-30. avgusta 1964.
Ocena IV+ z raztežajem VI (v smeri ostalo 17 klinov in 1 svedrovec), višina stene 590 m, čas plezanja 16 ur.
Dostop kot pri smeri 661.
Opis: Vstop v desnem delu stene s snega 4 m navzgor na podstavek (možic). Po žlebu (k) nekaj m navzgor (IV), nato se položi. Višje v kaminu (V) na stojišče. Dalje po kotu (deloma kamin) čez tri previse (VI, do tu 8 ur) na stojišče. Levo navzgor po razčlenjenem svetu do velike zajede v Planji (bivak prvih plezalcev). Nekaj m navzgor pod previs, nato levo 4 m (3 ure) in navzgor do svedrovca v plateh. Od tod levo prek plati v poč in po njej v kotanjo v zajedi. Levo iz zajede navzgor (k) 2 raztežaja in dalje po gredini še 3 raztežaje do smeri 662; naprej po njej.

664 IZSTOPNA VARIANTA OB ZAJEDI
Prva plezala Janez Rupar in Lojze Šteblaj 22.-23. julija 1966 (PV 1967, 91 - reg).
Ocena VI, višina stene 590 m, čas plezanja 10 ur (za ponovitve).
Dostop kot pri smeri 661.
Opis: Do zajede po smeri 663. Nato levo od glavne zajede po poklinah in zajedah proti veliki votlini, vidni iz doline. To obplezaš na desni strani. Nad votlino v zajedo in po njej pod velike rdeče strehe. Tem se umakneš proti levi navzgor in izstopiš po smeri 662.

665 Domačini poznajo še en pristop: S poti skozi Korita pod S steno Kanceljnov. Po grapi v škrbino med njimi in Planjo ter po grebenu in njegovem J boku na vrh. Od koče Zlatorog 5 ur, sestop kot pri smeri 661.

GOLIČICA - KANCELJNI - PLANJA

666 GREBENSKO PREČENJE
Prvi plezali Janez Krušic, Jože Stražišar, Janko Šilar in Vera Šuligoj 4. septembra 1949 (PV 1950, 113 - reg.).
Ocena mestoma IV, naporno zaradi dolgega dostopa, čas plezanja 6 ur.
Dostop iz Tičarjevega doma na Vršiču po zaznamovani poti do Mlinarice. Sestop čez melišča, hudourniške grape in rušje pod Planjo. Prečenje po kozjih stezah pod stenami poševno navzgor. Čez grape, plati, police in po globoki, strmi grapi, ki privede v škrbino V od Goličice (5 ur).
Opis: Iz škrbine po krušljivem, strmem pečevju na vrh Goličice (pol ure). Sestop v smeri vzpona nazaj v škrbino in vzpon na strm grebenski stolp (III). Dalje čez več grebenskih stolpov. Po ostrem, na obe strani izpostavljenem vodoravnem grebenu Germlajta. Spet čez stolp in težavno v naslednjo globoko škrbino oblike »V«. Od tod se dvigne visok, strm in slabo razčlenjen Veliki stolp v masivu Kanceljnov. Vzponu nanj se izogneš s sestopom po J grapi ok. 50 m, dokler se v položnejšem svetu ne ponudi možnost za nadaljnji prehod. Po drnasti polički, ki vodi prek plati poševno navzgor. Za robom po žlebu, nato na nagnjeno polico, ki se neha v ostri škrbini. Od tod ok. 40 m po strmem, krušljivem kaminu (IV), ki se konča v višji škrbini. Sestop na drugi strani po drnastih policah. Tako se izogneš na J strani Velikemu stolpu. Vzpon nazaj na grebensko rez do značilnega grebenskega vrha - Kanceljnov. (Pogled na S v ogromen kotel sredi stene med
Kanceljni in Planjo.) Sestop v naslednjo škrbino. Naslednji navpični stolp preplezaš čez 6-8 m visoko, zelo izpostavljeno stopnjo desno poševno navzgor (kk, IV). Pod vrhom stolpa prečnica po polički na J strani in prek strme stopnje v škrbino za stolpom. Naprej po zložnem, lahkem svetu na vrh Planje. Čez škrbinico na J vrh in dalje po grebenu do Utrujenega stolpa. Sestop kot pri smeri 661.

Pripomba: Gladki, skoro navpični Veliki stolp v Kanceljnih, ki ga smer 666 obide na J strani, sta prva preplezala leta 1962 Daro Dolar in Tone Jeglič (PV 1964, 533). Ocena IV-V, z mesti VI, zelo trdna skala, višina stolpa 4 raztežaje.

PIHAVEC

667 S PLANINE ZAJAVOR
Po travnatih pobočjih in meliščih lahko na vrh. Od koče Zlatorog 4 ure (NA 222). Sestop po isti smeri ali na Luknjo (uro).

TRIGLAV

668 ZAHODNA STENA
Prva plezala Julius Kugy in Andrej Komac 8. avgusta 1881 (NA 180). Smer je pomembna predvsem v zgornjem delu, nad Za Planjo. Po njej vodi sedaj zavarovana pot. Kasneje je bila Z stena še večkrat preplezana.

668a Po strmem kaminu desno od začetka Kugyjeve police lahko prideš na S greben (III) in po njem na vrh.

668b Prva plezala L. Gottardi in U. Massi 7. avgusta 1923 (NA 180).
Ocena II, čas plezanja 2 uri. Vstop levo od velike grape, ki prereže steno v vpadnici vrha. Po srednje težkih skalah po levem boku grape v kamin, po njem na S greben in lahko na vrh.

668c Varianto te smeri sta plezala Mira Marko Debelak in Edo Deržaj 28. junija 1927 (NA 181). Ocena II, čas plezanja 2 uri.

668d Steber desno od velike grape je preplezal oktobra 1925 Roman Szalay (NA 181), pol ure. Smer se drži ves čas stebrovega raza.

KANJAVEC

SEVERNA STENA

669 SMER DEBELAKOVE
Prva plezala Mira Marko Debelak in Edo Deržaj 6.-7. julija 1928 (NA 221). Ocena III, naporno, težka orientacija, višina stene 1500 m, čas plezanja 10 ur.
Dostop iz Zadnjice po poti na Dol do konca žleba (pol ure).
Opis: Spodnji del je rušnat in žlebast. Žlebovi padajo z velike gredine, nad katero se dviga velika prodnata in snežna krnica. Strme pečine, ki obkrožajo krnico, segajo tik pod vrh. Smer plezanja na gredino in v krnico, čez obkrožene stene na vrh. - S poti skozi ruševje po desnem bregu žleba proti rušnati glavi z macesni. Prečenje ploščate stene pod glavo. Sredi stene mimo osamljenega macesna do zajede med platjo in masivom. Po zajedi nad steno v škrbinico in na obraslo glavo (2 uri, bivak). Z zelenice za velikim bolvanom v strmo rušje in težavno ter strmo skozenj v loku na desno v prodnato konto v velikem žlebu, obdano s strmimi skoki. Dva prehoda; desno po strmem, rdečem in krušljivem kaminu ali levo po odprti steni s travnatimi policami in poklinami. Nadaljevanje po steni na levi (izpostavljeno, težavno). Nad steno spet v žleb. Na levo po ozki polici in v prevesno zarezo. Pod njenim koncem izpostavljena prečnica (dobri stopi, brez oprimkov) levo do osamljenega borovca (varovališče). Prek majhne prevese nad njim in po travnatih policah v sedelce. Od tod po žlebiču do majhnega macesna, nato prečnica desno v glavni žleb. Levo okrog vogala, skozi žlebič in čez sedelce v žleb (grušč). Kjer sega plaz najvišje, prečnica po lahki pečini na greben, ki tvori desni breg žleba in do velike gredine, ki je stopničasta, zaprodena in drnasta. Pod gredino prečnica proti desni čez dva žlebova do pomola pod veliko krnico (možic). Strmo snežišče na koncu krnice se deli v dva kraka,- levi vodi na sedelce, desni se neha v stenah. Med obema leži manjši, a zelo strm snežen žleb. Po njem na vrh plazu in čez prag na vrh.
Sestop čez Hribarice na sedlo Dolič (Tržaška koča) in nazaj v Zadnjico (3 ure).

670 CEKLINOVA SMER
Prvi plezali Franc Ceklin, Rudi Dujmovič, Franc in Stanko Hribar 25. avgusta 1950 (spodnji del do Prednje Leve) in 19. avgusta 1950 (gornji del od Prednje Leve do vrha, Slovenski poročevalec 7. IX. 1950 - reg.).
Ocena III-IV, težka orientacija, naporno, mestoma izpostavljeno, višina stene 1500 m, čas plezanja 20 ur (za ponovitve 10-12 ur).
Dostop iz Zadnjice po poti na Dol do velikega snežišča in pod steno (20 minut).
Opis: Težavno skozi levi izprani žleb do Prednje Leve. Čez obrasel steber v Zadnjo Levo. Skozi njo do navpičnih sten, levo nazaj na steber (stik z zavarovano potjo). Poševno desno do velike gredine. Ob levi strani pomola nad gredino do osrednje krnice pod vrhom. Po ozkem žlebu in čez izstopni prag na vrh.
Sestop kot pri smeri 669.
670a Pred drugo svetovno vojno je preplezal to steno tudi Giuseppe Perlich (Alpi Giulie 1939, 33 - reg.).

671 ZIMSKA SMER
Zimski vzpon so opravili Nadja Fajdiga, Ante Mahkota in Brane Pretnar 20.-21. aprila 1963 (PV 1964, 142).
Ocena III in V-. Vstop, kjer se grušč najvišje zaje v steno, skoraj v vpadnici vrha. Po levem boku izrazitega žleba do terase v prvi tretjini stene. Nato levo poševno navzgor do smeri Debelakove, na katero se priključi še pod zavarovano potjo Dolič - Prehodavci v drnasti krnici (Zadnja Leva).

VRŠAC

SEVEROZAHODNA STENA

672 CEKLINOVA SMER
Prvi plezali Franc Ceklin in Tone Valič 25. junija 1950 (spodnji del), Franc Ceklin, Franc Hribar, Milan Primc in Tone Valič 21.-22. avgusta 1950 (srednji del), Franc Ceklin, Rudi Dujmovič in Franc Hribar 27. avgusta 1950 (zgornji del; PV 1963, 194 s sliko).
Ocena IV, težka orientacija, višina stene 1100 m, čas plezanja 20 ur (za pono-vitve ok. 10 ur).
Dostop iz Zadnjice po poti na Dol in levo v steno (tri četrt ure).
Opis: Od snežišča pod steno po desnem robu globoke grape, ki poševno preseka steno, do zelenih zaplat (5-6 raztežajev). Nato v dno grape (odcep smeri 673) in iz nje po poševni polici v levi žleb. Po njem do previsnih sten. Prečnica desno na hrbet stebra, v loku desno po vesinah in skokih nazaj na ramo stebra in po levem izstopnem žlebu na vrh.
Sestop na Prehodavce in po zaznamovani poti v Zadnjico (2 uri in pol).

673 DIREKTNA SMER
Prvi plezali Marjan Perko in Tone Valič 29. avgusta 1951 (spodnji del, izstop po Ceklinovi smeri), Marjan Perko in Drago Štefe 24. julija 1952 (spodnji in gornji del; PV 1952, 298 - reg.).
Ocena III-V, višina stene 1100 m, čas plezanja ok. 15 ur.
Dostop kot pri smeri 672.
Opis: Vstop in spodnji del kot pri smeri 672. V grapi po gladkih in izlizanih plateh navzgor pod steber. (Levo v stebru črna streha.) Po strmih plateh navzgor desno od strehe na večjo polico. Od tu raztežaj desno, nato po večji zagati navzgor do manjše lope. Dalje proti levi navzgor raztežaj ter po strmem, krušljivem svetu na ramo. Čez prodišče v kamin levo in po njem na rob stene levo od vrha (Ceklinov izstop). Ali po kaminu še dva raztežaja, nato desno po široki polici v navpičen kamin, ki je zarezan v vršno grmado. Izredno težavno navzgor ok. 3 raztežaje do prodnatega izstopa na vrh Vršaca. Sestop kot pri smeri 672.

ZAHODNA STENA

674 CEKLINOVA SMER
Prvi plezali Duša Bajc, Franc Ceklin, Rudi Dujmovič, Milan Primc in Tone Valič 17. avgusta 1950 (PV 1963, 194 - slika).
Ocena III-IV, višina stene 700 m, čas plezanja 7 ur.
Dostop iz Zadnjice po poti na Dol in levo po grapi do stene (uro in četrt).
Opis: Levo skozi rušje na glavo in desno po prodnati gredini, ki se zoži v poličko. Z nje v strm kamin, ko postane previsen, desno 4 m po polički. Po strmi steni v večjo kotanjo grape. Desno po kozji stezi ok. 20 m, nato levo navzgor pod previs in v gornjo kotanjo. 3-4 m visok navpičen prag obideš na levi strani. Dalje navzgor po izprani grapi ok. 150 m. Ko se ustromi, pod skokom levo po polički 10 m na porasel grebenček. Prek 2 m visoke stopnje in skozi rušje nazaj desno v grapo, ki jo nad manjšo kotanjo zapirajo previsne pečine. Iz nje 12 m desno do strmega kamina in po njem ok. 12 m. Težaven izstop v položnejši žleb. Po njem ok. 30 m do pomola, poraslega z rušjem in macesni. Iz kotanje za pomolom 120 m navzgor po skrotju, ki postane vse bolj ustromljeno in krušljivo. Prehod na široko desno gredino, ki vodi rahlo navzgor do oblega pomola. Za pomolom nekaj m navzdol v široko kotanjo, ki pada v navpičen žleb. Desno navzgor na drugi manjši pomol pod strmim stebrom. (Krušljivost se stopnjuje.) Desno po krušljivi steni na 8 m visok rob. Dalje še 8 m desno navzgor do kotanjice in čez 6 m visok krušljiv, strm skok (izpostavljeno) v visečo kotanjico. 3 m levo čez previs (živa lestev) prek plošče (k) v položnejši, krušljiv svet. Dalje ok. 20 m navzgor po strmi, žlebasti steni na pomol (slabo varovanje, navzdol obrnjene skalne plasti). Nato po ozkem žlebu med steno in grebenom pod ogromno zagozdeno skalo pol raztežaja do rdečkastega previsa v dnu žleba (skrajno krušljivo). Ob luski ok. 12 m levo navzgor skozi ozek kamin, ki je spodaj algast in gladek, spet v žleb, ki se razširi. 10 m po njem, nato na greben. 5 m pred rezjo grebena levo po krušljivi steni na travnato polico, ki vodi desno na greben do stolpa. Pod njim levo prek kratkega kaminčka v sedelce ob vršiču grebena na J robu Vršaca, ok. 80 m od vrha.
Sestop kot pri smeri 672.

674a Varianto med smerema 673 in 674 sta plezala Ljubo Juvan in Tone Sazonov 12. septembra 1964.
Ocena II, čas plezanja 1-2 uri. Varianta poteka po poraščenem, desnem robu grape.

OZEBNIK

SEVERNA STENA

675 CENTRALNA SMER
Prva plezala Jože Škodič in Tone Valič 8. avgusta 1953 (PV 1963, 194 s sliko).
Ocena IV-V, skala je trdna, oprimki majhni, a zanesljivi. Višina stene 1000 m, čas plezanja 20 ur (za ponovitve 10-12 ur).
Dostop iz Loga v Trenti po cesti v Zadnjico do jase, desno po rušju in melišču do stene v vpadnici vrha (uro).
Opis: Vstop z najvišjega prodnatega jezika na levi strani Ozebnika in po steni z dobrimi oprimki navzgor (150 m levo od grape). Dalje prek gladkih plati poševno desno pod steno nad borovjem. Prečnica do glavne grape, do velike luske. Od tod naravnost navzgor po grapi (skromne razčlembe) ok. 40 m (majhna lopa). Prestop na desni greben in po njem ok. 150 m. Nato vrnitev v grapo (v previsu vklesan datum prvega vzpona). Čez težavne stopnje v grapi, nato prehod na desni greben pod neprehodnim skokom v grapi. Ok. 100 m po grebenu, prečnica desno prek plati in številnih preves do kamina, ki poteka vzporedno z grapo. Po njem ok. 100 m in prečnica levo ok. 30 m. Od tod naravnost navzgor po zelo izpostavljenih plateh (kk, brez oprimkov) ok. 50 m. Prečnica 10 m levo navzgor pod macesnom (prevese) in še levo na greben ter po njem ok. 40 m. Dalje ok. 100 m po mokri grapi do velikega prodišča. Dalje čez velike plati in skozi ozek kamin v skrotast svet. Po njem do vrha.
Sestop proti J na zavarovano pot Prehodavci - Zadnjica in v Log (2 uri in pol).

VELIKO ŠPIČJE

SEVEROZAHODNA STENA

676 TUMOVA SMER
Prvi plezal Henrik Tuma 1913 (NA 220).
Ocena II-III, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop: a) Pri vasi Soča čez most, po gozdni cesti mimo naselij Vrsnik in Na skali do planine V Plazeh. Potem proti V po poti pod Čistim vrhom na greben, ki pada z Velikega Špičja proti SZ (2 uri s planine V Plazeh). b) Z Loga v Trenti po stezi do planine Trebiščina. Nad njo desno čez grapo na greben, ki pada z Velikega Špičja (3 ure).
Opis: Po skrotju, žlebovih in policah v izrazito grebensko škrbino. Po grebenu proti Z na vrh.
Sestop: a) Po isti smeri nazaj, b) Po zaznamovani poti do koče na Prehodavcih (uro) ali do koče pri Sedmerih triglavskih jezerih (2 uri), c) Po deloma zarasli stezi v Ravno dolino do zatrepa (voda) in po meliščih pod steno (uro in pol) na planino V Plazeh (tri četrt ure).

677 VZHODNI GREBEN
Prva plezala Slavko Jenko in Marjan Salberger 23. septembra 1949 (PV 1952, 171 - reg.).
Ocena III-IV, višina stene 300 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 676.
Opis: Vstop po plaznem jeziku, ki sega najvišje v steno (v kaminu možic). Po kaminu navzgor, zgoraj prestop v krušljivo grapo, ki poteka proti razu. Ko preide v previs, levo za rob po polici v skrotast svet v smeri raza. Deloma po razu, deloma ob njem do črnega previsa (dobro varovališče, možic). Od tu desno 5 m na gornjo polico (IV), z nje čez previs (IV) na pomol. Levo 30 m na nagnjeno prodnato polico in po njej spet na raz (40 m nad polico klin). Po razu do kamina in po njem (III). Spet na raz in na greben (možic).
Sestop kot pri smeri 676.

677a Čez S steno Velikega Špičja je plezal tudi Virgilio Prato (Alpi Giulie, posebna številka, 1929/39).

678 LEVI STEBER
Prvi plezali Janez Krušic, Viktor Langus in Jože Oman 30. septembra 1967 (PV 1968, 44 - reg.).
Ocena III-IV, žmula V, višina stene 450 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop kot pri smeri 676.
Opis: Vstop z majhnega prodnatega zatrepa (led) v vpadnici stebra. Po strmem žlebu (majhni oprimki) 2 raztežaja rahlo desno navzgor v zaproden kotel. Iz njega desno navzgor po krušljivi polički, čez gladek žlambor in gladke plati (IV+, ok. 48 m iz kotla) do dobrega varovališča že v grapi desno od stebra. Iz grape po krušljivi polički levo na raz stebra (40 m). Naprej naravnost navzgor po razu stebra ok. 4 raztežaje (III, krušljivo) do izrazite žmule v stebru. Prek žmule 20 m rahlo desno navzgor (kk, V) na gornjo polico in po njej 40-50 m vodoravno desno (izpostavljeno) do kamina v vogalu. Po gladkem kaminu in prek plati (IV) na gladko ploščad. Od tod levo poševno navzgor po kaminih, žlebovih in razčlenjenem svetu (III) do roba stebra. Prek škrbine za stebrom na greben (možic).
Sestop kot pri smeri 676.

679 CENTRALNA SMER
Prva plezala Marjan Perko in Alojz Zaletel 23. septembra 1949 (PV 1952, 171 - reg.).
Ocena III-IV+, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 676.
Opis: Vstop levo od vpadnice vrha. Po grapi desno na drnasto glavo podnožja. Več raztežajev po grapi in kaminih poševno levo navzgor. Vso spodnjo polovico stene režejo vodoravne, zaprodene police. Vse do značilnega raza - po njem težavno navzgor do prehoda v steno. Prečnica raztežaj desno. Dalje naravnost navzgor po sistemu kaminov v lažji svet. Skozi preduh v zadnjem delu stene do vrha. Zgoraj možnih več izstopov.
Sestop kot pri smeri 676.

680 DIREKTNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Jože Oman 1. oktobra 1967 (PV 1968, 44 - reg.).
Ocena spodnja polovica III, vsa zajeda V+, višina stene 500 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop kot pri smeri 676.
Opis: Vstop v vpadnici vršne zajede, na desni strani drnaste podnožne glave. Po drnu, skrotju in krajših žmulah med sistemom vodoravnih polic (III) do velikega kotla v srednjem delu stene. Iz kotla desno poševno navzgor po policah in razčlenjenem pečevju. Čez kratek kamin in 3 m visoko žmulo v majhno prodnato kotanjo pod zajedo oblike »V«. V levo, izrazitejšo zajedo, ki vodi vse do vrha (ok. 230 m, V). V vogalu zajede naravnost navzgor prek plati, preves, poči, vse zbito od padajočega kamenja. Majhne razčlembe, posebno v spodnji polovici zajede (v zajedi kk, izpostavljeno, umik iz zajede na plati ni možen). V zgornjem delu postane zajeda bolj razčlenjena in krušljiva. Kakih 70-75 m pod vrhom zaradi rdeče prevese po desni strani zajede (krušljivo, ok. 25 m). Nato zelo izpostavljena prečnica levo nazaj v zajedo. Čez previsno poč (gozdenje z levo nogo) v izstopni žleb in škrbinico 10-15 m Z od vrha (možic).
Sestop kot pri smeri 676.

681 KAMINSKA SMER
Prvi plezali Alojz Nečimer, Matija Oman in Milan Robič 30. septembra 1967 (PV 1968, 44 - reg.).
Ocena III, plati IV, višina stene 450 m, čas plezanja 3 ure in pol.
Dostop kot pri smeri 676.
Opis: Po plaznici, ki privede v zatrep (led); v njegovem desnem delu se izteka globoka grapa. Vstop v steno levo od grape v vpadnici izstopnih kaminov. Po kaminih (III) in čez obtolčene plati (IV, slabe razčlembe) naravnost navzgor. Na ploščadi proti levi navzgor na rebro in po njem v vsem srednjem delu stene (III). V zgornji tretjini stene po sistemu dobro razčlenjenih kaminov (III) v škrbino, ki je izrazito zarezana Z od vršne glave. Še 5 minut na vrh.
Sestop kot pri smeri 676.

682 ZAHODNI RAZ
Prva plezala Jože Januš in Franc Primožič 23. septembra 1949 (PV 1952, 171 - reg.).
Ocena III z mesti IV, višina stene 500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 676.
Opis: Vstop na najnižjem koncu raza. Navzgor po kaminu na greben (možic). Dalje navpično čez gladko steno v lažji svet. Naprej po grebenu čez skoke do prevesne žmule, ki jo obideš na desni strani po kaminu. Po grebenu navzgor do druge črne prevesne žmule (možic). Levo navzgor - zelo težaven prestop do večje črne stene. Od tod desno po grebenu do stolpa, ki se mu izognemo levo po kaminu. Čez plati navzgor v smeri grebena do črne prevese. Po polici desno v široko poč in po njej do izstopa na greben. - Ves čas se je treba držati grebena.
Sestop kot pri smeri 676.

683 SESTOPNA SMER OB GRAPI
Prvi plezali Jože Bernard, Vasja Jerovšek (ml.) in Rafko Zupan 30. septembra 1967 (PV 1968, 44 - reg.).
Ocena II, višina stene ok. 450 m, čas vzpona 3 ure in pol.
Dostop kot pri smeri 676.
Opis: Vse grebensko prečenje masiva Velikega Špičja od V do Z, do mizastega vrha Brda (uro in pol). Z zahodnega vrha Brda na S stran po drnastem pečevju proti levi navzdol v smeri grape v osrednjem delu. Prehodi po policah in grapi navzdol. Prek pečevja v spodnji tretjini stene sestop levo ob grapi (mestoma težavno).
Sestop s podnožja grape po meliščih v Ravno dolino in nazaj na planino V Plazeh (uro in četrt).

PLASKI VOGEL

SEVEROZAHODNA STENA

684 DIREKTNA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Jože Oman 24. junija 1967 (Železar 1. julija 1967 - reg.).
Ocena III-IV, 40 m visoka zajeda VI-, višina stene 480 m, čas plezanja 6 ur. Dostop kot pri smeri 676 do planine V Plazeh. Potem sestop skozi bukovo podrast naravnost v Ravno dolino. Prek nje vkreber skozi bukovo grmovje in rušje desno ob plaznem žlebu na obširna melišča pod ostenjem Plaskega Vogla. Po melišču navzgor v majhen snežen zatrep, malo desno od vpadnice vrha (uro in pol od planine V Plazeh).
Opis: Vstop čez krajno poč v zglajene skale podnožja, naravnost ok. 60 m. Nato proti levi navzgor čez več pragov med zaprodenimi gredinami. Po krušljivem lahkem grebenu navzgor, dokler se ne zoži in zgubi v majhni kotanji pod zajedo. Zajeda je visoka 40 m, razčlembe zelo borne, v njej tri izrazite žmule. Čez nje in nerazčlenjene plati (kk, v zajedi) desno na majhen pomol (vsa zajeda IV). Dalje prek plati z gladkimi počmi poševno desno navzgor (IV+) do police, ki vodi pod gladko navpično steno proti lovi navzgor. Po njej v razbit, a zelo strm svet čez rebro proti levi navzgor. Po njem raztežaj do izteka, nato proti levi navzgor ok. 2 raztežaja po izpostavljenem, krušljivem in poličastem pečevju (IV) do roba stene (možic). Še ok. 80 m proti Z na vrh Vogla.
Sestop po ostrem grebenu na V v globoko škrbino in sestop po žlebu na J ok. 50 m. Nato po meliščih, drnu in travnatih policah proti V. Nazaj na greben in sestop z grebenske glave pred Vrhom Labrje proti S po policah, žlebovih, skrotju navzdol, držeč se v glavnem grebenske rezi (II). V sredini grebena po sistemu zaprodenih gredin proti Z navzdol na melišča pod S steno Vogla (2 uri z vrha). Sestop v Ravno dolino in navzgor do planine V Plazeh (uro).

685 KAMINSKA SMER
Prva plezala Jože Bernard in Anton Oman 24. junija 1967 (Železar 1. julija 1967 - reg.). Ocena III, izstopni kamini IV, višina stene 450 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 684.
Opis: Vstop iz majhnega zatrepa s snegom, ok. 10 m desno od direktne smeri. Čez zlizan vstopni prag v prodnat žleb. Iz njega levo na rebro. Po njem proti levi navzgor. Čez dva ustromljena grebenska stolpiča (v drugem, gornjem je previsna lopa). Dalje po sistemu kaminov levo do značilnega vršnega stebra. Po kaminu ok. 4 raztežaje (IV, čvrsta skala, dobre razčlembe) do grebena. Še 5 minut proti V do vrha.
Sestop kot pri smeri 684.

686 SMER PO RAZU
Prva plezala Milan Robič in Milan Valant 24. junija 1967 (Železar 1. julija 1967 - reg.).
Ocena III, trebušasti previs V+, višina stene 450 m, čas plezanja 3 ure in pol. Dostop kot pri smeri 684.
Opis: V Z delu S stene se zajedajo v prodišče trije skalni jeziki. Vstop po levem (vzhodnem). Od tod proti levi navzgor po razčlenjeni grapi. Po razu naprej čez kratko stopnjo in poličast svet. Po kaminu, dokler se raz ne dvigne zelo strmo navzgor. Čez trebušaste previse raztežaj po razu (V+, kk v previsih). Dalje po razčlenjenem rebru, ki se položi do grebena. Četrt ure po grebenu proti V na vrh.
Sestop kot pri smeri 684.

687 SMER PO REBRU
Prvi plezali Alojz Nečimer, Milan Robič in Rafko Zupan 1. oktobra 1967 (PV 1968, 44 - reg.).
Ocena II, skok IV, višina stene 450 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 684.
Opis: Vstop na skalni jezik, levo (vzhodno) od glavne, zaprodene grape. Smer poteka spodaj po dobro razčlenjenem rebru in preide v prodnato grapo v srednjem delu. Desno čez skok (IV) in po lažjem pečevju do grebena. Pol ure po grebenu proti V na vrh.
Sestop kot pri smeri 684.

Severno steno Plaskega Vogla sta preplezala tudi Vili Hufnagel in Jožica Marn 23. septembra 1949. Smeri ni bilo mogoče točno ugotoviti (PV 1952, 171 - reg.).

TRAVNIK

SEVERNA STENA

688 ZAHODNA SMER
Prva plezala Andrej Mehle in Marjan Perko 21. avgusta 1952.
Ocena II-III, višina stene 380 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop kot pri smeri 684, le da se na meliščih pod steno krene navzgor desno proti izteku Z grape.
Opis: Vstop z izteka plazne grape, malo levo od vpadnice rebra. Vzpon navzgor po sekundarnem rebru do polovice. Nato na glavno, izrazito rebro, ki vodi do vrha Travnika. Mestoma težavno prek strmih odstavkov. Po grebenu še tri četrt ure proti V na vrh Vogla.
Sestop: a) Po isti smeri nazaj, b) Na J do koče pri Sedmerih triglavskih jezerih (2 uri), c) Z vrha Vogla kot pri smeri 684.

KRN

ZAHODNA STENA

Preplezali so jo pred drugo svetovno vojno avstrijski plezalci (PV 1937, 351 - reg.).

BATOGNICA

JUŽNA STENA

689 ZAHODNI STEBER
Prva plezala Nejče Perko in Janez Vertelj 8. maja 1951 (PV 1952, 298 - reg.). Ocena IV z mesti V, višina stene ok. 400 m, čas plezanja 6 ur.
Dostop iz vasi Krn po pašnikih do podnožja stene (uro in pol).
Opis: Vstop ok. 50 m levo od vpadnice stebra. Po lažjem svetu do velike, travnate police (možic). Od tu naravnost navzgor ok. 40 m. Nato levo v plati (k) ok. 30 m do ozke police (k), ki reže vodoravno ves steber. Čez previs in navzgor 30 m do druge police. Značilno za ves steber je, da se v presledkih 30-40 m zareže vanj za čevelj široka polička, ki pa spet izgine. Naprej po stebru naravnost navzgor še 4-5 raztežajev do preves, ki zapirajo vrh stebra. Z zadnje poličke čez previs in po poči ok. 30 m desno na raz stebra in prek njega 3-4 m desno v kamin (gladke plati). Nad kaminom še ok. 35 m po lažjem svetu do vrha stebra (možic). Dalje po drnastem svetu na vrh.
Sestop na Krnsko sedlo in po stezi navzdol v vas Krn (2 uri in pol).

690 VZHODNI STEBER
Prva plezala Nejče Perko in Janez Vertelj 17. septembra 1951 (PV 1952, 298 - reg.).
Ocena IV z mesti V, višina stene 450 m, čas plezanja 8 ur.
Dostop iz vasi Krn po pašnikih do podnožja stene (2 uri).
Opis: Vstop v skrajnem desnem robu V stebra (možic). Do velike travnate police pod vpadnico stebra ok. 150 m. Vstop v zajedo v stebru, levo od raza in ok. 30 m navzgor. Dalje 3 raztežaje naravnost po stebru, dokler se ne položi in izoblikuje v raz. Levo v viseče in krušljivo ostenje ok. 40 m (V) navzgor (možic). Nato še 3-4 raztežaje po razu stebra do njegovega vrha (možic). Po razbitem pečevju in drnu na vrh.
Sestop kot pri smeri 689.

RAZOR

VZHODNA STENA

691 PRISTOP OD STENARSKIH VRATC
Prva plezala Georg Herold in Hans Staudinger 10. septembra 1909 (NA 222). Ocena II, čas plezanja 2 uri (z vratc).
Dostop iz Pogačnikovega doma ali od bivaka IV do Stenarskih vratc (2295 m).
Opis: Z vratc po južni strani grebena po grušču navzgor, dokler se greben ne obrne in vzpne v SV raz Razorja. Najprej po vodoravni, zožujoči se polici levo v V steno skoraj do vpadnice vrha. Po strmi, težavni poklini nekaj m navzgor, prečnica desno in skozi naslednjo poklino na rebro. Po njem, nato proti levi in po rdečem žlebu na greben S od vrha.
Sestop po zaznamovani poti v Pogačnikov dom (uro).

Razorjev greben s Kriških podov je preplezal France Avčin.

PIHAVEC

692 PRISTOP S SEVERA
Prvi je verjetno pristopil Julius Kugy (NA 222). Čas vzpona uro in pol.
S Kriških podov po grušču do vrha prodnatega stožca pod škrbino v grebenu med Bovškim Gamsovcem in Pihavcem. Po lahki steni na škrbino in po grebenu na vrh (prim. smer 237). Sestop kot pri smeri 667.

693 SEVEROZAHODNI RAZ
Ocena II, višina raza 200 m, čas vzpona 2 uri (NA 222).
Od Pogačnikovega doma po grušču do stene. Vstop z leve strani, nato po razu na vrh.
Sestop kot pri smeri 667.