Jutro (1933), ponedeljska izdaja: ... Se res z »lavinsko žnoro« privežejo lavine, da se potem trgajo?
Kaj še nobenega smučarskega tečaje se niste udeležili? V katerem stoletju ste se rodili? Gotov niste tudi še nikdar kadili? Ste že bili kdaj v gledališču. Ste se že kdaj kopali? Človek božji, ljudje na cesti mora je s prstom za Vami kazati! Državljanske pravice Vam bi morali odvzeti. Ne udeležiti se smučarskega tečaja je hujše, kakor biti predkaznovan. Celo moja kuharica se je absolvirala, moja branjevka, moja prijateljica, naš eksekutor plačilni Franc iz kavarne Evrope, vsi ti imajo smučarski tečaj za seboj. Samo Vi ... Res sram Vas je lahko! Toda kaj je s tem pomagano. Vzbuditi Vam je treba le Vaš skriti talent in pomagati Vam na dilce in šlo bo, če ne po snegu vsaj teoretično.
Kot previden človek hočete naprjej vedeti, kaj prav za prav je smučanje. Kaj vse doživiš kaj moraš vedeti prej in kaj zveš pozneje ...
Ne gre Vam n. pr. v glavo, kako se s temi 2 do 3 metrskimi dilami ... Počasi, počasi kaj kmalu boste vse razumeli, celo račune zimskih hotelirjev — če ni slučajno predsezije — boste morali razumeti.
Mislite, da Vam bom svetoval da tečete takoj v trgovino položite na pult metuljčka in že boste lepo oblečeni in opremljeni. Bog varuj še v mislih nimam takega greha! Zakaj tako zavito, če gre enostavno tudi.
Gotov imate hlače k fraku? — Vzemite jih takoj ste pol Norvežana. Stare pletene nemoderne kravate imate tudi? Imenitno, zvijte jih okrog členkov in vsi Vas bodo zavidali za Vaše divne »Pjaxaovitke«. Čevlji Vam delajo skrbi? Vaši lakasti so slabi. Kako? Celo prsti gledajo tu in tam skozi. Nič ne de, prebarvajte luknje s črnilom ali maslom za čevlje. Čemu neki kupovati za teh nekaj snežnih nedelj nove čevlje, ko je vendar kriza. Suknjič? Če se ne motim, sem Vas srečal na Slavčevi maškaradi ali planinskem plesu. Takrat ste imeli obledelo, modro platneno jopico. Oblecite jo mirne duše. Kdo kupuje še dandanes drage smučarske obleke, saj ni trene, da mislilo, da ste iz Zagreba! Na glavo pride volnena čepiča. Morda jo imate še iz časa, ko ste trgali hlače na šolskih klopeh. Čez 7 let vse prav pride. Če imate velika ušesa še posebna varovala zanje, da jih ne izgubite. Nepogrešljiv šal Vam splete in podari zaročenka. Strupeno zelen in sladko vijoličast je izredno priljubljen.
Sedaj pa glavno, smučke, po kranjsko dilce. Brez njih se še Napoleon ni mogel smučati. 1 par, če zadostuje? Kakor je! Časih sta dva para potrebna, drugi za boljšo polovico. Če gre mesec proti koncu, kupite otroške 1.30 m dolge. Druge so seveda dražje. Cena raste po metru. Fini ljudje vozijo hykori, navadni zemljani krivo akacijo; vitki ozke tekmovalne, debeli težke, široke skakalne. Barva po okusu in modi.
Vezi Vas ne mikajo. Morda boste itak kmalu poročeni, razumem, bile bi Vam ie v napotje. Smuške vezi, strokovnjaki so jih krstili v stremena, so nekaj čisto drugega. Za katere izmed 499 naj se odločite? Vsak smučar hvali svoje. Poiščite kolikor mogoče neznano firmo in ne pozabite govoriti o njih samo najbolje, tako n. pr. kakor prodajalec o svojem blagu. Da ne pozabite na procente...
V ostalem ste pa sedaj že skoro kompleten? Smučarske palice Vam še manj-kajo? Potolažite se. Za silo gre tudi s promenadnimi; če je visok sneg, jih morate seveda podaljšati.
Potrebujete morske pse? Saj veste, kako se jih rabi. Vprežemo jih — v paru — pred smučke, kadar gremo v hrib. To se imenuje Skijöring. Pa za to je še dovolj časa.
Smučarska očala. Počakajte toliko časa, da se Vaša glava pobliže seznani z drevesom, ki stoji samotno sredi travnika. Ko boste otepavali sneg in merili bunke, je še vedno čas, da si jih nabavite. O mazanju ste tudi že gotovo slišali.
Mislite morda celo, da pride ta beseda od podkupovanja. Ne, tako daleč pri tem športu zaenkrat še nismo. Lahko si pa zapomnite: smučke se mažejo s tisočerimi voski in smučke mažejo obleko samo z rjavim šmirom.
Tudi plezalno vrv bi radi vzeli s seboj. Imenitna Iznajdba. Tako nekako kot zasilna zavora: če padaš, potegneš ...
Še kaka želja? »Lavinsko žnoro« si hočete zaradi varnosti tudi nabaviti! Priporočljivo! Navodilo želite. Kaj pravite, da se z njo privežejo lavine, da se trgajo. Da veste to gotovo, samo točnih navodil nimate. To je še za »savezne« prekunštno vprašanje. Vse ostalo Vam bo samo ob sebi jasno, če boste imeli prve ure tečaja za seboj.
Smučarski tečaj si seveda čisto napačno predstavljate. Takole nekako ga vidi Vaša fantazija: Popnem se na Staničevo kočo, nahrbtnike prepustim nosaču, da ohranim moči za tečaj, v koči najamem smučarskega učitelja, ki mi pri časi cvička razloži vse trike in umetnosti tega športa. Potem zapustite Bitenčevo kraljestvo ta že drvite v 100 km tempu po strminah naših Alp. Od vrha Triglava tja dol do hotela »Triglav« v Mojstrani pridete v enem šusu, le obleka Vam je oprašena od pršiča in vetra, ki se je vzdigaval za Vami. Da ne poznate pik, samo ob sebi umljivo!
Ne, moj ljubi, tako enostavno in hitro pa tudi ne gre. Najprej se morete — to je prvi ta najvažnejši korak — vpisati v kak klub. Ljubljana, Ilirija, Zarja, Zg. Kašelj. Nogometna sekcija je razpuščene, smučarska se snuje. Koga boste osrečili, prepuščam Vam. Prihodnji korak je potem udeležba pri suhem smučarskem tečaju (suh zato, ker ima alkoholno prepoved). Kako se pritrdijo stremena, obrate, padanje in vstajanje se boste naučili čisto gotovo in bržkone — če ste medtem videli nekaj smučarskih filmov in znate Kumpovega »Smučarja« na pamet — ste že postali dober smučar, ki ga lahko spustimo na pravi led in sneg. Ne pozabiti poslati razglednico ...
Moj dragi, res ni lepo, da sedaj preklinjate kakor rojen Turek, name valite vso krivdo, češ, da ste hočeš-nočeš vedno in vedno ponavljali vajo uspešno dovršenega suhega tečaja padanje — vstajanje. Od peta do glave ste modrikasti, vse Vas boli ...
Toliko poguma ste vseeno zbrali (čestitam), da ste izvozili šuse, čeprav ste jih razdelili v metrske predele. Cviček je dober, ali ne dobro ste naredili, da ste zvrnili cašo stoje. Ljudje, ki ne morejo sedeti, delajo navadno tako. Pravite, da ste bili zelo veseli, da v vlaku niste dobili sedeža, kaj bi Vam? Če ne bi bilo šarmantnih smučark bi sploh pustili smučanje, tako so se Vam zamerili Vaši kolegi. Da, vidite kdor ni krščen, ni človek, enkrat v cerkvi drugič ns ko'enlb tovarišev ...
Dekletom na ljubo hočete torej le še enkrat poizkusiti. Posnemanja vredno.
Peljite se v Kranjsko goro. Planico. Bohinj ali zaradi mene samo v Tivoli. Na travnikih ta pobočjih boste videli smučarje in smučarke v vrsti. Zadovoljijo se s tem, da se spuščajo proti palicam, zasajenim v snegu in da orjejo smuško odejo. To je smučarski tečaj. Oni elegantni gospod, ki je najbolj podoben zamorcu in ima običajno v ustih pipico, je tako zvani smučarski učitelj. Priplazite se tiho kakor odklopljen zvočnik do njega in v trenutku, ko so dame središče pogovora (ne bo treba dolgo čakati) se lepo uvrstite v vrsto in vadite brez strahu poleg. Več kakor odkriti Vaše zvijače itak ne morejo. To je stara, neštetokrat preizkušena metoda, da si prihranite obolus za tečaj. Poleg te dobrote imate še najlepšo priliko zamenjati Vaše palice za za prevlečene s celuloidom.
Če ste potem nekaj predpopoldnevov porabili za vaje, pojdite k visokoalpinski tehniki. Naskočite n. pr. Veliki Triglav in Korošico. Ledeniškim razpokam se morata seveda ogniti v Sloveniji desno, v Italiji levo. Če se Vam to ne posreči pravočasno, potem dajte alpski signal za nevarnost (60-krat. Juhe!) in se namažite z dr. Kmetovim mazilom zoper solnčne in zaleksne žarke ledu.
Še en svet. Imamo dve vrsti okretov: Oslo in Telebemark. Zadnji je — razen za učitelje — iz mode, prvemu pa pravijo tudi škarjasta ali navadna kristjanija.
Tudi o skokih morate nekaj vedeti Razlikujemo: aerodinamični rekordni skok, s katerim skačejo internacionalci preko gledalcev, tribun, sodnikov in, če ni proti-vetra, celo preko gasilcev, ki držijo na koncu doline z vrvjo »šrango«. Za terenske skoke je sneg običajno premoker ... in slednjič imamo še stranske skoke, ki so prijetni in potrebni, v večjih zimskih centrih jih vadijo običajno v dvoje. Da ga spoznate, povabite smučarko, ki Vam najbolj ugaja, na izlet v bližini kake pastirske koče naj Vam v miru in brez gledalcev razloži vajo. Baje ima vsakdo talent zanjo.
Priporočite so Petru za sneg, obesite nahrbtnik in smučke preko ramen. Izpolnite zavarovalno polico, naredite testament in ajdi v hribe!
Ne hvalite dneva pred večerom! Vseeno pa slišim rad, da ste v terenu tako napredovali. Razliko med prašičem, pardon pršičem in »karšoni« ste tudi te pogruntali? Po padcu — piki — se primite za nos: če je zamašen, je bil pršič; če pa kopito krvavi, je bila zmrzlina. Grettchen in Treppen — koraka niste mogri razločiti. Je vendar tako enostavno. »Grettchen« je korak sramežljive deklice ta »Treppen« je oni korak, s katerim pridemo peš na nebotičnik.
Ono s tečajem, da se Vam ni posrečilo?
Prvič, ko ste poizkušali pritihotapiti se v postavljeno vrsto, ste prišli v napačno skupino. Bržčas so bili tam gospodje s čepicami in zlatimi napisi? Kaj, če niste pomotoma zašli med hotelske sluge, ki na kolodvoru preže na svoje žrtve. In drugič, ko ste se srečno vrinili, je bil tečaj ravno končan in je učitelj pričel s pobiranjem prispevkov. To je več ko smola ...
Sicer pa pravite, da ni smučarija nič drugega kakor večen boj z mokrim nosom. Da, skoro bi Vam dal prav. Vi niste prvi, ki ste to opazili. Robec je kaj nepraktičen, ali ne? Vprašajte tekmovalce. Ti imajo največ izkušenj ...
Tudi sicer ste zbrali mnogo izkušenj. Knjigo da bi lahko o tem pisali. Bravo! Ven z njo! Mogoče sprejemate že predplačila? Ni bilo prilike, da bi zamenjali svoje palice, potem ste morali biti pa res izbrani tiči v tem tečaju ...
Stranski skok se Vam ni posrečil, škoda! Bog varuj, da bi mene dolžill, češ, neizvedljive nasvete mi daje! — Bržkone niste pogodili prave maže ali je pa bilo vreme muhasto! To, to!
Kar vidim Vas, kako ste se sukali in delali loke in kristjanije okrog ljubke, črnolase Zagrebčanke, dokler ni postala slaba te dahnila: »Oh, Ti zlatni moj skijaš!« Koj nato sta oba padla v jamo, kjer niste izgubili samo Vaše stare čepice, ampak tudi srca.
Torej Vas je le smučarija pripeljala do cilja.
Gratuliram, in smuk!
B. J.
Jutro, 18. december 1933