Nedeljski dnevnik – Milena Dora: Ko je do ponesrečenega prišla zdravnica, je lahko ugotovila le še smrt. Helikopter je odletel prazen. Truplo so naložili na sani
Gregor Kranjec, mladi Sobočan, študent prvega letnika računalništva, se je v družbi dveh deklet in prijatelja ob petih zjutraj peljal proti belim strminam ledenika Mölltal na zgornjem Koroškem. Dvajset minut pred tretjo uro se je veselo druženje končalo s tragedijo. Izvrsten športnik, pred leti tudi državni mladinski prvak v sprintu na 60 in 100 metrov, je tragično omahnil med deskanjemin 150 metrov drsel po skalnatem južnem pobočju tritisočaka Scharecka. Smučarji, ki so se na smučišče peljali z gondolo, so levo od gondole opazili grd padec in kri na snegu ter poklicali reševalce. Ob 15.05 je na kraju nesreče pristal helikopter. Zlom tilnika in hude poškodbe glave naj bi bile za Gregorja usodne. Ko je do ponesrečenega prišla zdravnica, je lahko ugotovila le še smrt. Helikopter je odletel prazen. Truplo so naložili na sani in ga v dolino prepeljali z gondolo, nato so ga odložili v mrliški vežici.
Pismo z Dunaja
»Bila sva med zadnjimi, ki sva izvedela za nesrečo,« pripovedujeta žalostna starša
Drago in
Nada Kranjec, kako je njun sin 11. marca letos, natanko dva tedna pred svojim rojstnim dnem, končal življenje. »Bilo je že na avstrijskem in na slovenskem teletek-stu, a do naju informacija še ni prišla. K nam domov je prišel moj brat, ki je izvedel od staršev otrok, ki so bili skupaj z Gregorjem. Prišel je in povedal, da seje zgodila nesreča, ni pa mogel povedati do konca... Prijatelji, ki so bili z Gregorjem, so bili popoldne še pri avstrijski policiji, tja smo jih poklicali po telefonu in govorili s komandirjem, ki nam je potrdil, da je naš fant mrtev,« se spominja najbolj žalostnega dneva oče Drago.
Potem so morali pričeti žalostne aktivnosti, da bi sina pripeljali v domovino in ga pokopali. Urediti je bilo treba formalnosti pri pogrebniku, kamor so s smučišča s sanmi in nato z gondolo v dolino pod smučarskim središčem odpeljali mrtvega sina, pridobiti mrliški list ter dokumentacije za prevoz pokojnika v Slovenijo v aluminijasti krsti. Žalostni in pretreseni so poravnavali izdatke, ki jih ni nihče predvidel.
Čustva se po pogrebu še niso umirila, ko je na naslov »žalujočih Gregorja Kranjca« v Murski Soboti prispelo pismo iz Avstrije. Alpin Heli Ambulance Team z Dunaja jim je poslal dopis, da morajo poravnati račun za helikoptersko reševanje svojega sina. Zapisali so, da so porabili za osem evrov medicinskega materiala, strošek za pripravljenost so zaračunali 279 evrov in 2181 evrov za 30 minut leta helikopterja. Skupaj 2468 evrov.
Starša sta šla z računom na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na njihovo enoto v Murski Soboti - saj je bil sin zdravstveno zavarovan, imel je tudi evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja - in verjela, da jima bodo tam pokrili račun za nujno helikoptersko pomoč. Presenečena sta bila, ko sta ugotovila, da bosta morala račun plačati sama!
Sodelavka ZZZS Martina Copot je poizvedovala pri avstrijski zdravstveni blagajni, a so tam zatrdili, da morajo Kranjčevi plačati račun helikopterskim reševalcem sami. Zakaj, je zanimalo starše. Na uradnem dopisu, ki so ga po poizvedovanju poslali iz koroške zdravstvene blagajne, je pisalo, da zdravstvena blagajna zavrača plačilo računa, ker je smrt nastopila na kraju nesreče in da ni bilo nujnega prevoza v bolnišnico. Tako sporočilo je vznemirilo starše, saj vendar tisti neznanec, ki je po mobilnem telefonu iz gondole videl nesrečo in klical reševalce ter prosil za nujno pomoč, ni mogel vedeti, da je ponesrečenec mrtev in da bo reševanje le dodatno obremenilo svojce, ne bo pa pripomoglo k izidu nesreče! Pojavili so se jima dvomi o etičnem ravnanju ob takih primerih. Kaj bi storili tisti, ki so najbližje ponesrečenemu - ali bi ob hudo poškodovanem raje počakali, da umre in ne bi klicali pomoči, saj bi se lahko zgodilo, da umre v helikopterju in znova ne bi šlo več za nujni prevoz, ampak za prevoz trupla?
So Slovenci drugorazredni v EU?
Razočarana Gregorjeva starša sta razmišljala: »Če se pri nas ponesreči Avstrijec, ga bodo Slovenci zastonj reševali s helikopterjem, ne bodo mu izstavljali računov. Smo mar Slovenci drugorazredni državljani v Evropski uniji? Če je treba, pač spremenite zakone!«
Pa smo pojasnila zaprosili še osebno pri Copotovi. Prosili smo jo, da preveri, zakaj so avstrijski helikopterski reševalci zaračunali prevoz, če fanta niso odpeljali. Nemudoma je poklicala na avstrijsko zdravstveno zavarovalnico in neposredno so odgovorili na nekaj nejasnosti: v Avstriji helikopterskega reševanja nikoli ne plača zdravstvena blagajna, le v primeru, da bi dejansko šlo za nujni prevoz v bolnišnico, bi blagajna pri izstavljenem računu povrnila pavšalni znesek 894 evrov, vse preostalo je strošek uporabnika. Za povrnitev helikopterskega reševanja se je mogoče zavarovati le pri komercialnih zavarovalnicah. Enak račun bi izstavili tudi avstrijskemu državljanu.
»Zakonodaja EU določa pravila koordinacije med različnimi nacionalnimi zakonodajami držav članic na področju socialne varnosti in neposredno ne posega v materialne določbe nacionalne zakonodaje. Koordinacijska pravila so za državo obvezujoča in neposredno uporabljiva. V zakonodaji EU je določeno med drugim pravilo enakega obravnavanja domačih in tujih delavcev. Načelo enakega obravnavanja prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo. Tako slovenski zavarovanci med začasnim bivanjem v Avstriji ne morejo imeti več pravic, kot jih imajo avstrijski zavezanci,« so pojasnili na ZZZS. »Slo je namreč za storitev, ki je avstrijsko zdravstveno zavarovanje ne krije niti svojim (avstrijskim) zavarovancem, slovenski zavarovanci pa so med bivanjem v Avstriji " izenačeni.«
Slovenija je nadvse prijazna dežela
Za ilustracijo je
Peter Rutar z ZZZS povedal, da se spomni mitinga zmajarjev v Tolminu kako leto nazaj. Tam se je zgodila nesreča, a ko so prišli reševalci s helikopterji, so se ponesrečenci poskrili med veje dreves in se otepali, da bi jih spravili v helikopter. Na presenečenje vseh navzočih. A očitno so se tuji zmajarji, ki so imeli nesrečo, zbali visokih stroškov helikopterskega reševanja, kot bi jim ga naprtili v njihovih državah. Niso vedeli, da je v Sloveniji drugače.
Slovenija je očitno prijazna dežela, je mogoče sklepati po podatkih, ki so jih za nas zbirale različne službe. Na ZZZS so potrdili, da ima zavarovana oseba iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja pravico do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili, kadar iz zdravstvenih ali drugih razlogov ni mogoče opraviti prevoza z javnim prevoznim sredstvom. »Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem je zavarovanim osebam zagotovljeno plačilo nujnih reševalnih prevozov v celoti (stoodstotno), torej brez doplačil,« so bili jasni na ZZZS. Sem sodi tudi helikopterski prevoz. Vendar pa pravice ni mogoče uveljaviti, če gre za »storitve, ki so potrebne za odpravo škode, ki si jo je zavarovana oseba povzročila sama, ter za storitve, ki se izvedejo na zahtevo zavarovane osebe in ki po mnenju osebnega ali napot-nega zdravnika, glede na njeno zdravstveno stanje, niso potrebne.« Po 118. členu zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami se od pravne ali fizične osebe, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost ali stanje, v katerem je bilo potrebno nujno ukrepanje, lahko zahteva povračilo nastalih stroškov. Na ministrstvu za obrambo, kjer tudi izvajajo reševanje iz gora, so nam posredovali podatek, da je cena ene ure helikopterskega naleta bell-412 za zunanje uporabnike za gorsko reševanje ob nujni medicinski pomoči 1492 evrov.
Tujina je lahko hudo draga
Ko odhajamo na zaslužene počitnice, ne pomislimo na nesreče in na to, da so v tujini lahko hudo drage. Da zdravstvena zavarovanja tam niso tako ugodna kot pri nas. Da je veliko več reči, ki jih je treba v posameznih državah doplačati, prevoze, bivanja v bolnišnici, ponekod doplačila za vse storitve. Mlad fant, študent, ki je v prostem času trdo delal prek študentskega servisa, da bi si plačal bele užitke, ki so ga zasvojili, ni pomislil na dodatna komercialna nezgodna zavarovanja, ki krijejo stroške reševanja, prevoza v domovino in še česa. Ta zgodba ne more vrniti Gregorja, morda pa bo pomagala, da bodo ljudje, ki odhajajo na počitnice, pozorni na pogoje zdravstvenih storitev v državah, kamor se podajajo, razmišlja njegova mama.
Milena Dora