Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Vulkani, ognjene pošasti

MoskiSvet.com: Vulkani veljajo, poleg potresov, za največje naravne katastrofe na Zemlji.

Poleg neposredne nevarnosti lave, pepela in eksplozij, pa veliki izbruhi začasno spremenijo tudi vremenske razmere.
Nekoč so prestrašeni prebivalci vulkanskih območij verjeli, da so vulkanski izbruhi dela jeznih bogov ali boginj. Da bi jih pomirili, so jim darovali tudi ljudi. Žrtvovanja že dolgo ni več, kljub temu pa „vulkanski bogovi“ še zmeraj zahtevajo svoje žrtve.
Eden največjih izbruhov v celotni človeški zgodovini, naj bi se zgodil na Sumatri pred približno 71.000 leti, izbruh pa naj bi takratno človeško populacijo po vsem svetu zmanjšal na samo 10.000 preživelih.

Vezuv, Italija

Leta 79 našega štetja je v izbruhu, ki je trajal približno 19 ur, popolnoma uničil mesti Pompeji in Herkulanum. Do sedaj so arheologi iz obeh mest izkopali okoli 1.400 trupel, domnevajo pa, da je to samo majhen odstotek žrtev, ki jih je terjal izbruh.
Poleg Pompejev in Herkulanuma je decembra 1631 vulkan ponovno vzel večje število življenj. Izbruh je okolico zalil z vročo vodo pomešano z blatom, imenovano lahar. Po ocenah naj bi umrlo okoli 3.500 ljudi.

Galunggung, Indonezija

Galunggung je eden od smrtonosnih stratovulkanov, visokih vulkanov s strmimi pobočji, ki so še zmeraj aktivni v Indoneziji. Leži v indonezijskem delu tako imenovanega „pacifiškega ognjenega kroga“, na področju, kjer so vulkani in potresi najpogostejši. Leta 1822 je izbruh tega vulkana v smrt odnesel več kot 4000 ljudi. Leta 1982, ko je bil zadnji večji izbruh, ki je ubil 68 ljudi, pa je povzročil tudi velike težave v letalskem prometu. Letalom, ki so letela skozi vulkanski prah, so odpovedovali motorji, vendar na srečo ni prišlo do hujših nesreč.

Kelut, Indonezija

Od leta 1000 je vulkan izbruhnil vsaj tridesetkrat in izbruhi leta 1951, 1966 in 1990, so skupaj terjali 250 smrtnih žrtev. Eden najhujših izbruhov pa je bil leta 1919, predvsem zaradi laharjev, ki so vzeli kar 5.110 življenj. Leta 2007 je vulkan ponovno izbruhnil, a je indonezijska vlada še pravočasno evakuirala približno 30.000 ljudi.

Laki, Islandija

Prvi večji izbruh je bil leta 934 našega štetja, leta 1783 pa je ponovno izbruhnil in povzročil katastrofo, ki so jo čutili tudi takratni prebivalci kontinentalne Evrope. Strupen žveplov dioksid, ki se je sprostil ob izbruhu, je zastrupil okoli 50 odstotkov živine na Islandiji in s tem izstradal lokalno prebivalstvo. Sam izbruh vulkana je imel posledice na klimatske razmere, ki so se poznale po vsej Evropi. Samo na Islandiji naj bi za posledicami umrlo od 20 do 25 odstotkov prebivalstva.

Vulkan Unzen, Japonska

Unzen se nahaja na otoku Kjušu in je še vedno aktiven. Najhujši izbruh se je zgodil leta 1792, ko je vulkan povzročil cunamije, ki so zahtevali okoli 14.000 življenj. Danes japonski znanstveniki proučujejo vulkan, da bi ugotovili, ali se lahko tragedija še kdaj ponovi.

Mount Ruiz, Kolumbija

Leta 1984 so geologi opazili povečano seizmično aktivnost na področju vulkana in opozorili kolumbijsko vlado, ki pa jih je ignorirala, saj je bil vulkan že 150 let neaktiven. Ob izbruhu je magma prišla do vode in jo v trenutku spremenila v paro, kar je povzročilo eksplozijo in blatne reke, ki so drvele v dolino s 60 kilometri na uro. Ena od teh rek je praktično izbrisala mesto Armero, smrtnih žrtev pa naj bi bilo okoli 25.000.

Mount Pelee, Martinique

Vulkan Pelee je leta 1902 popolnoma uničil mesto Saint-Pierre v Karibih in velja za najhujšo vulkansko katastrofo v prejšnjem stoletju. Čeprav je vulkan dal kar precej opozorilnih znakov, pa so prebivalci mesta Saint-Pierre, predvsem zaradi mestnih oblasti, vsa opozorila preslišali. Poročila pravijo, da je vulkan začel s svojo aktivnostjo 23. aprila 1902, ko je na mesto začel padati droben vulkanski prah. Do tretjega maja se ni zgodilo nič resnejšega, in ko je tretjega maja veter prah začel nositi stran od mesta, so prebivalci verjeli, da je najhujše mimo. Že naslednji dan pa se je prah tako zgostil, da so bile povezave med mestom in drugimi deli otoka prekinjene. Poročilo pravi, da so nekatere dele mesta napadle mravlje, kače in 30 centimetrske stonoge, ki so bežale iz gore, tako da so morali poklicati vojsko, nekaj ljudi pa je zaradi strupenih ugrizov celo umrlo.
Petega maja se je gora umirila, nato pa se je morje nenadoma umaknilo za kakšnih sto metrov ter kmalu za tem poplavilo obalni del mesta. Istočasno pa je iz gore izbruhnil oblak dima. Del kraterja se je podrl in izlil lahar v reko Blanche, ki je zalila tovarno sladkorja in pod seboj pokopala 150 ljudi. Poročila pravijo, da so bili valovi blata visoki kar 60 metrov, nekateri pa naj bi dosegli celo 90 metrov. Okoliško prebivalstvo je zbežalo v mesto, kjer pa je že vladala panika.
Naslednji dan so prebivalci Saint-Pierrea zaslišali glasno pokanje iz notranjosti gore. Oblaki prahu so povzročili vulkanske strele, ki so švigale med žarečimi skalami, ki jih je metalo po več sto metrov visoko.
Zaradi beguncev, ki so iskali zatočišče, se je število ljudi v mestu precej povečalo, lokalni časopisi pa so še zmeraj pisali, da je mesto na varnem, zato ga večina ljudi ni imela namena zapustiti. Do večera se je vulkan sicer nekoliko umiril in naslednje jutro je prišlo telegrafsko sporočilo, da ni nobenih pretresljivih sprememb. Ob 7:52 se je telegrafska zveza pretrgala. Ladja, ki je popravljala telegrafske linije in je bila v bližini mesta, je poročala, da se je med strahovito eksplozijo odprl vrh gore in iz nje je bruhnil gost črn dim. Nato se je iz grla vulkana vsul še en gobast steber dima, ki je prekril okolico. Kasneje so izračunali, da je prah prekril okolico s hitrostjo 670 kilometrov na uro, temperature prahu pa so presegle 1.075 stopinj Celzija. V manj kot minuti je smrtonosni prah prekril mesto in zažgal vse, česar se je dotaknil. V izbruhu vulkana je umrlo okoli 30.000 ljudi.

Vulkan Krakatoa, Indonezija

Ta zloglasni vulkan leži med Sumatro in Javo in je povzročil katastrofo leta 1883. Eksplozije vulkana, ki jih je bilo slišati celo do Avstralije, so popolnoma uničile otok, povzročile pa so še cunamije, ki so terjali večino življenj. Po uradnih podatkih naj bi umrlo nekaj več kot 36.000 ljudi, nekateri ocenjujejo, da je bilo mrtvih vsaj 120.000.

Mount Tambora, Indonezija

Izbruh leta 1815 velja za najhujši izbruh v moderni zgodovini, ki je spremenil globalno podnebje. Ob samem izbruhu je umrlo okoli 11.500 ljudi, globalno naj bi zaradi vulkana umrlo kar 92.000 ljudi. Številka je morda nekoliko pretirana in ocenjuje se, da je število žrtev nekje okoli 71.000. Zaradi izbruha tega vulkana in vpliva na severnoameriško in evropsko podnebje, se imenuje leto 1815 "leto brez poletja".
Ogromno pridelka na severni polobli je bilo uničenih, umirala pa je tudi živina, kar je pripeljalo do hude lakote v devetnajstem stoletju.

Kategorije:
Novosti Tuje TUJ Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti