Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

VJA 4: Krnica—Vršič

PLEZALNI VZPONI VZHODNE JULIJSKE ALPE | Planinska založba Slovenije - PZS, Ljubljana 1970 | Uredili: Tomaž BANOVEC, Mitja KILAR, Jože MUNDA, Franci SAVENC

KRNICA
VRŠIČ

Cesta, ki se odcepi v Kranjski gori proti jugu, pelje čez prelaz Vršič (1611 m) v dolino Soče. Ob njej stoje planinske koče Mihov dom (1180 m), Koča na Gozdu (1226 m), Erjavčeva koča (1515 m), Poštarska koča (1725 m) in Tičarjev dom (1620 m). Vršič je izhodišče za vzpone v Prisojniku (2547 m), Goličici (2078 m) in Mali Mojstrovki (2332 m), ima pa tudi odlično lego za zimsko alpinistično udejstvovanje.

Pred mostom pod hotelom Erika zavije kolovoz na levo v dolino Krnica. Kočo v Krnici (1218 m) dosežeš peš od odcepa v uri in pol. Krnico omejuje na vzhodni strani gorska veriga, ki jo sestavljajo Rigljica (1907 m), Frdamane police (2273 m) in Špik (2472 m), ki pa s te strani nimajo plezalskih problemov. Nad široko grapo Gruntovnico se v to verigo zajeda krnica Velika Dnina. Tu stoji bivak I (2180 m, 3 ure iz Krnice) - upravlja ga AO PD Jesenice, izhodišče za vzpone v Velikem Oltarju (2621 m), Visokem Rokavu (2646 m) in Škrlatici (2738 m). Slede Rakova špica (2550 m), Rogljica (2465 m), Dovški Gamsovec (2440 m) in Kriška stena s Kriškim robom (2346 m). Zahodno od Kriške stene stoji Razor (2601 m), katerega severno steno vidimo že iz Kranjske gore. Na zahodni strani pa omejujejo Krnico masivi Zadnjega Prisojnika (2392 m), Malega Prisojnika (2215 m) - mednju so zajeda krnica »V Škednju«, ki sega do sten glavnega Prisojnikovega vrha - Goličice (2078 m) in Prednje glave (1684 m).

Vrhovi nad Krnico so plezalsko zelo zanimivi. Najugodnejši sestop z njih do koče v Krnici je po zavarovani poti, ki pelje prek Kriške stene na Pogačnikov dom (2052 m); iz Krnice na Pogačnikov dom 3 ure in pol, s Kriške stene v Krnico uro in pol. S Prisojnika pa je bolje sestopiti proti Vršiču.

RUSA PEČ

401 SMER V ZAHODNI STENI
Prvi plezali Slavko Koblar, Janez Krušic in Janko Šilar 17. junija 1951 (PV 1952, 298 - reg.).
Ocena IV, eno mesto V, čas plezanja 5 ur.
Dostop s steze Kranjska gora - Krnica v širok prodnat, deloma porasel žleb, v katerem se končuje široka plazna grapa, ki pada izpod Rigljice in Ruse peči. Po žlebu in dalje po grapi navzgor. Krajšim pragom se umikaš v levo ali desno. Ko se grapa razcepi v dva rokava, nadaljuješ po desnem do vznožja stene (3 ure).
Opis: Vstop v vpadnici vrha iz ozke plazne grape. Nekaj metrov poševno levo navzgor na rebro in po njem. Po lažjem svetu do kotanjice pod izpranim žlebom. Dalje nekaj metrov levo navzgor, nato prečnica nazaj v žleb in prestop (IV) v gornjo kotanjo. Naslednji prag v žlebu obideš na desni strani in nadaljuješ po žlebu do rdeče votline. Levo čez rebro (možic) in žleb v zelo strm in plitev kamin (IV+). Dalje po terasastih plateh v vpadnici žleba, na levi strani raza. Dalje po žlebu do izrazite plitve lope, prečnica desno čez plati v smeri raza. Po navpičnem, krušljivem žlamborju 10 m navzgor (k, V) na ramo. Dalje naravnost po razu navzgor (k) do krušljive terase in desno po krušljivem grebenčku na Z strani raza. Čez prvi grebenski vrh na glavni vrh Ruse peči.
Sestop po grebenu v škrbino proti Frdamanim policam in po smeri 402 ali še naprej po grebenu na vrh Frdamanih polic in po smeri 403 in 402 v dolino (3 ure).

FRDAMANE POLICE

402 ZAHODNA GRAPA
Prvi plezali Zvonko Berlič, Albert Detiček in Dušan Vodeb 20. marca 1940 - zimski vzpon (PV 1941, 61).
Ocena III, višina smeri 1300 m, čas plezanja 7 ur.
Dostop iz Krnice po poti na Špik do melišča pod grapo - Kačji graben (1 ura).
Opis: Po grapi do razcepa (desna grapa proti Špiku, leva proti škrbini med Frdamanimi policami in Ruso pečjo). Dalje po levi grapi do škrbine. Iz nje po razbitem svetu na vrh.
Sestop po smeri 403.

403 NORMALNI PRISTOP
Prvi plezalci niso znani (NA 10!).
Ocena II, čas vzpona 1-2 uri.
Dostop iz Krnice po poti na Špik (2 uri in pol).
Opis: Z melišč pod škrbino med Frdamanimi policami in Špikom po drnu na vrh.
Sestop po isti smeri.

LIPNICA

404 GRAPA V JUGOZAHODNEM POBOČJU
Prvi plezalci niso znani. Smer je zanimiva samo pozimi.
Ocena in čas plezanja odvisna od snežnih razmer. Višina smeri 1300 m.
Dostop po poti iz Kranjske gore v Krnico in po grapi, ki vodi desno od vrha. Sestop po markirani poti v Krnico (uro in pol).

JUŽNA STENA

405 KAMINSKA SMER
Prva plezala Janez Krušic in Jože Štolcar 28. decembra 1946 (PV 1948, 267 - 268 s sliko).
Ocena III, višina stene 200 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz Krnice v Gruntovnico in po melišču pod steno (1 ura).
Opis: Vstop levo od grape, po polici na zračen pomol. Od tod 15 m prečnica v kamin in po njem navkreber (čez čas se kamin spremeni v žleb in na koncu v okno) do lijakaste kotanje, iz katere je več možnosti za izstop na rob stene. Dalje po zložnih vesinah na vrh.
Sestop kot pri smeri 404.

406 TINČKOVE GREDE
Prvi plezal Janko Blažej 3. julija 1946 (PV 1948, 267).
Ocena III, višina stene 200 m, čas plezanja 1 ura.
Dostop kot pri smeri 405.
Opis: Vstop s prodišča sredi stene, v začetku gred. Po njih do skalnega pomola in nekaj metrov navzdol ter na levo po krušljivih razčlembah do roba stene.
Sestop kot pri smeri 404.

MALA PONCA

407 ZAHODNI GREBEN
Prvi plezali Kollnitz, Raditschnig in Wiggisser leta 1930 (NA 103).
Ocena III-IV, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz bivaka I v Veliki Dnini navzgor pod JZ steno Male Ponce (15 min.).
Opis: Iz Špikove škrbine čez vse grebenske stolpe na Malo Ponco (stolpi stoje poprek na smer grebena).
Sestop po smeri 409.

408 GREBEN MALA PONCA - VELIKA PONCA - VELIKI OLTAR
Prvi plezal Klement Jug 7. avgusta 1924 (NA 102 - 103).
Ocena III, krušljivo, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Krnice skozi Gruntovnico, naprej po grapi, nato desno iz nje in pod škrbino med Malo Ponco in Lipnico (3 ure).
Opis: Vstop pod prvimi grebenskimi stolpi v Z steno Male Ponce. Po žlebovih in policah na vrh Male Ponce (uro in pol). Dalje v škrbino proti Veliki Ponci in iz nje po grapi navzdol (proti bivaku I) 100 m. Dalje po JZ steni čez prage in gredine na Veliko Ponco (uro in pol). Potem po grebenu v škrbino proti Velikemu Oltarju (krušljivo) in po smeri 413 na vrh (uro in pol).
Sestop je možen z Male in z Velike Ponce ter z Velikega Oltarja.

409 NORMALNI PRISTOP
Prva plezala Jiři Čermak in Viktor Dvorsky 25. julija 1904 (NA 103).
Ocena I, čas pristopa uro in pol.
Dostop kot pri smeri 407.
Opis: V škrbino med Malo in Veliko Ponco in na vrh. Sestop po isti smeri ali pa v Krnico po smeri 344.

VELIKA PONCA

JUGOZAHODNA STENA

410 SMER KRUŠIC - ŠILAR
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 29. junija 1947 (PV 1952, 135 - reg).
Ocena III, mestoma IV+, višina stene 200 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop iz bivaka I v Veliki Dnini.
Opis: Po kaminu čez previs do navpične stene. Desno okoli nje in čez prag, ki ga preplezaš na levi strani s pomočjo žive lestve. Prestop v dno kamina, po njem (k) in kasneje po žlebu v votlino (možic). Vodoravno desno na rob (k) in čez previsno zajedo (kk, živa lestev) na ozko poličko. Po kratki poči vrh JZ stene na dobro varovališče. Dalje po položni grapi nekoliko v desno na stolpičast greben in na vrh.
Sestop po smeri 411.

411 NORMALNI PRISTOP
Prvi plezal Julius Kugy z Andrejem Komacem okoli leta 1890 (NA 103 - 104). Ocena I, višina stene 200 m, čas plezanja 1 ura.
Dostop kot pri smeri 410.
Opis: Vstop v levem delu stene. Čez dva praga na melišče v sredini stene in desno po kaminih na vršno ploščad.
Sestop po isti smeri.

VELIKI OLTAR

412 GREBEN VELIKI OLTAR - VISOKI ROKAV - ŠKRLATICA
Prvi plezal Albin Roessel 23. avgusta 1913 (NS 59).
Ocena III, čas plezanja 10 ur.
Dostop po smeri 413 ali z Grla (glej smer 326) po SV steni.
Opis: Z vrha Velikega Oltarja po grebenu proti J. Strmim stopnjam se umikaš v V bok in v najnižjo škrbino. Iz nje v Z steno Visokega Rokava. Do prvega žleba, čez njega v drugi žleb in po njem na greben. Dalje po izpostavljenem stolpičastem grebenu na Visoki Rokav. Z vrha po grebenu proti Škrlatici. Strmi stopnji v najnižjo škrbino se umakneš v Z pobočje in za cigarastim rogljem spet dosežeš greben. Dalje po V strani pod izrazitimi cigarami do žleba. Po njem in po kaminu na vrh prvega grebenskega stolpa. Sestop po grebenu in na drugi stolp po V strani. Z njega sestopiš po V strani in čez strmo stopnjo nadaljuješ na tretji stolp. Čez roglje in po V strani v škrbino pod Škrlatico. Po prislonjenem stolpu in policah na V strani na vrh Škrlatice.
Sestop po zavarovani poti v Vrata (2 uri in pol).

413 NORMALNI PRISTOP
Prvi pristopniki niso znani.
Ocena I-II, višina stene 300 m, čas plezanja 1 ura.
Dostop iz bivaka I v Veliki Dnini pod steno (uro in četrt).
Opis: Po krušljivem kaminu v škrbino med Velikim Oltarjem in Veliko Ponco. Iz nje po grebenu in žlebu na vrh.
Sestop a) po isti smeri v bivak I (1 ura); b) po JV steni Velikega Oltarja na Grlo in od tu desno navzdol na bivak II (1 ura) in dalje v Vrata (2 uri).

ZAHODNA STENA

414 KRUŠIČEVA SMER
Prvi plezali Janez Krušic, Franc Novak in Janko Šilar 7. septembra 1947 (PV 1952, 135 - reg.).
Ocena mestoma III, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 413.
Opis: Iz Velike Dnine v zadnjo kotanjo zatrepa. S snežišča desno v podnožje Z dela stene, kjer sega sneg najvišje. Po melišču do strme grape. Po razčlenjenem kaminčku do lopice pod preveso (možic). Iz nje desno čez rob in po ozki polički levo navzgor nad preveso. Dalje v dno široke kotanje v grapi in po polički desno na pomol, ki meji v grapo. Po robu raztežaj naravnost navzgor do previsa (k). Za vogalom prek kratke plati na glavič in dalje čez strm prag v manjšo škrbinico. Od tod levo v grapo in čez njo v levo na mejno pečevje. Po njem do naslednje police in desno v grapo. Iz nje levo v plošče, skozi kamin do drugega stolpa na grebenu (Z od vrha) in na vrh.
Sestop kot pri smeri 413.

VISOKI ROKAV

ZAHODNA STENA

415 KUGYJEVA SMER
Prvi plezali Julius Kugy, Andrej in Jože Komac leta 1897.
Ocena II, višina stene 250 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop iz bivaka I v Veliki Dnini pod steno (1 ura).
Opis: Po žlebu na gredine v vpadnici izrazite črne votline, ki jo obideš po levi strani. Dalje v škrbino med Visokim Rokavom in Velikim Oltarjem.
Sestop v škrbino proti Spodnjemu Rokavu, po ozebniku med Srednjim in Visokim Rokavom na bivak II in dalje v Vrata (2 uri).

416 LEVA SMER
Prva plezala Danilo Martelanc in Ivo Zor 31. julija 1927 (NA 106).
Ocena III, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 415.
Opis: Kjer sega snežišče najvišje v steno Visokega Rokava, vstopiš čez krušljivo stopnjo v gladek, črn žleb. Po njegovi levi strani do prodišča, kjer se razcepi. Po levem odcepu in višje po kaminih na greben in dalje na vrh. Sestop kot pri smeri 415.

416a Vstopno in izstopno varianto (levo od originalne smeri) so plezali Matevž Frelih, Drago Korenini in Milan Mikuž 8. julija 1935 (PV 1936, 42 -44).

417 DESNA SMER
Prva plezala (v sestopu) Danilo Martelanc in Ivo Zor 31. julija 1927 (NA 106). Ocena II, višina stene 250 m, čas plezanja 1 ura.
Dostop kot pri smeri 415.
Opis: Vstop v vpadnici vrha. Levo navzgor po prodnatih policah, skozi kamine in žlebove v škrbino S od vrha.
Sestop kot pri smeri 415.

418 PREVČEVA SMER
Prvi plezal Marjan Prevec leta 1955.
Ocena III, višina stene 300 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 415.
Opis: Vstop v vpadnici izrazitih stolpičev (cigar) na grebenu. Poševno levo navzgor na gredino in dalje desno navzgor v območju kamina. Prečnica levo na greben.
Sestop kot pri smeri 415.

ŠKRLATICA

SEVERNA STENA

419 KUGYJEVA SMER
Prvi plezali Julius Kugy, Andrej Komac in Janez Kvrh 13. julija 1896 (NS 61). Ocena II, mestoma III, višina stene 500 m, čas plezanja 2 uri in pol.
Dostop iz bivaka I v Veliki Dnini po grušču pod steno (četrt ure).
Opis: Vstop v desno rebro grape in navzgor. Gladke plošče obideš na levi. Desno v razrit, teže pregleden, a lahek svet. Dalje desno na obširno, položno ploščad v steni. Približno 250 m lahko čez položne plati, police in plošče proti vrhu, v smeri rahlo na desno proti S grebenu, ki je viden na obzorju. Pod vrhom postane plezanje spet težavnejše. Več možnosti za izstop na vrh, po razu ali levo od njega. Izstop nekaj metrov levo od vrha.
Sestop po zaznamovani poti v Vrata (2 uri in pol).

420 SMER STANETA ŠMUCA
Prvi plezali Janez Duhovnik, Jože Hočevar in Roman Robas 11. julija 1965 (PV 1967, 48 s sliko).
Ocena IV z mesti V, višina stene 550 m, čas plezanja 13 ur.
Dostop kot pri smeri 419.
Opis: Vstop na levi strani skalnatega stožca, levo od vpadnice velikih kaminov sredi stene. Raztežaj desno na rob (kk) in po kaminu do konca. Desno ven in po poklinah (V) v lažji svet. Nekaj metrov levo, nato 2 raztežaja proti desni pod velike kamine. Prek žmule in po dnu kamina navzgor. Desno čez lusko in strm skok (kk) v velik kotel v prvi polovici velikih kaminov. Čez skalni čok do drugega kotla. Raztežaj navzgor, nato prečnica levo in desno ob stolpiču (kk) v dno globokega žleba, ki vodi v osrednjo rdečo grapo. Iz dna žleba levo na veliko lusko ter navzdol po kaminu in levo v lažji svet. Nekaj raztežajev navzgor, desno okrog roba in navzdol v osrednjo rdečo grapo. 3 raztežaje v loku od leve proti desni v žleb, po njem pod preduh in skozenj v smer 419.
Sestop kot pri smeri 419.

421 DESNI RAZ
Prva plezala Sandi Wisiak in Uroš Župančič 14. avgusta 1932 (NS 61 - 62). Ocena IV z mesti V-, višina stene 700 m, čas plezanja 6-7 ur.
Dostop kot pri smeri 419.
Opis: Vstop s snega čez previsni odstavek v položen žlebič, ki vodi navzgor proti desni. Ko privede v zelo težko, previsno poč, iz nje v vijugah čez preveso na lažji svet pod prodnato gredino (možic). Po gredini na levo tik do grape. Tu preseka kamin prevesni sloj masivnih skal in omogoča edini prehod navzgor. Kamin se po 60 m izgubi v prevesnih ploščah. Prehod levo ni mogoč, zato desno okoli previsa, po strmih počeh v masivni skali (k) do police. Naravnost čez njo v desno na zaprodeno gredino v sredini stene pod grebenskim stolpom v SZ stebru (možic). Pod rdečim stolpom po pesku 10 m v levo in po globoki, strmi poči na poševno polico. Naprej na vodoravno polico, ki je tik nad koncem rdečega grebena. Dalje po steni in slabo izraženih kaminih na raz in po njem na vrh stene.
Sestop kot pri smeri 419.

SEVEROZAHODNA STENA

422 LEVI STEBER
Prvi plezali Joža Čop, Pavla Jesih, Danilo Martelanc in Stane Tominšek 17. julija 1927 (NS 62 - 63).
Ocena IV+ z mesti V, višina stebra 600 m, čas plezanja 6-7 ur.
Dostop kot pri smeri 419.
Opis: Do stometrskih kaminov (kakor pri smeri 426). Po njih do zagozde vrh kamina. Težaven izstop levo v steno in nad zagozdeno skalo v škrbinico med turncem na desni in steno. Levo od turnca po gladki steni 10 m vkreber v vrsto kaminov. Ko postanejo po 90 m gladki in previsni, prečiš levo na majhno prodnato stojišče. Skozi lahek kamin in žleb navzgor do majhnega prodišča. 30 m po položnem prodnatem žlebu, nato levo navzgor po izpostavljenem in krušljivem kaminu (50 m) do skalnatega pomola. Tu levo vkreber po ozki poklini do položnega prodišča pod razovimi stolpiči. Po lahkem skrotju do vznožja grebena, nato desno po položnem, krušljivem žlebu v drobljiv kamin. Ok. 50 m po njem, nato prečiš levo v drugega, ki se višje razcepi. Po levem odcepu (ta ima več votlin) do druge votline, iz katere prečiš desno na pomol. Nato v smeri proti vrhu, čez 30 m visoko steno in čez preveso (živa lestev) do poličke. Po njej levo in strmo navzgor do police. Po njej desno do votline pod preveso in čez njo. Nato po steni do črne, izprane votline. Desno čez navpično stopnjo do prodnate kotanje tik pod vrhom Škrlatice. Od tu desno po žlebu na greben in po njem na vrh.
Sestop po zaznamovani poti v Vrata (2 uri in pol). Možno je tudi čez prevesne odstavke naravnost navzdol na pot po J pobočju.

423 SMER BROJAN - DIMNIK
Prva plezala Janez Brojan in Maks Dimnik 7. julija 1938 (PV 1955, 518 -519). Ocena IV, mestoma V+ in VI, višina stene 550 m, čas plezanja 14-16 ur.
Dostop iz bivaka I v Veliki Dnini (20 min.).
Opis: Vstop desno od velikega kota in po počeh na prodišče v spodnji tretjini stene. Od tu na gredo in na levo v grapo ter navzgor v moker žleb. Po njem do dvojnega rdečega kamina. Prečnica levo v žleb in po njem v 10 m visok kamin. Iz njega na raz in po njem do 60 m visokega kamina. Ko kamin preide v ogromen previs, desno na raz in po njem do neizrazitega žleba. Po njem in čez gladke plati na pomol ter dalje do velike rdeče luknje. Iz nje v krušljiv kamin. Pod skalo v njem na levo, čez prevese na gladke plati in okoli pomola na raz (kk). Po njem na majhno gredino (k) in z nje v 15 m visok kamin. Po njem navzgor in prečnica čez ploščo (k) v desno pod ogromen previs (kk). Pod njim prečnica čez krušljiv rob (VI) in navzgor za rob prvega stolpa, do velike prevese. Pod njo prek plati na desni raz (možic). Z njega v žleb in po lahkem svetu na vrh.
Sestop kot pri smeri 422.

423a Varianto v zgornji polovici smeri sta plezala Polde Potočnik in Janez Rupar 8. julija 1964; poteka nekoliko bolj po razu in je malo težja.

424 CENTRALNA SMER
Prvi plezali Joža Čop, Matevž Frelih in Miha Potočnik 22. julija 1934 (NS 63). Ocena mestoma IV+ (zelo krušljivo), višina stene 550 m, čas plezanja 6 ur. Dostop kot pri smeri 423.
Opis: Do velike prodnate terase v prvi polovici stene po smeri 426. Vstop v dobro razčlenjeno steno sredi med obema stebroma. Po kaminih in počeh, v glavnem naravnost navzgor, na rob stene.
Sestop kot pri smeri 422.

425 SKALAŠKI STEBER
Prva plezala Pavla Jesih in Jože Lipovec 8. julija 1931 (NS 63).
Ocena IV, mestoma V, višina stene 550 m, čas plezanja 4-6 ur.
Dostop kot pri smeri 423.
Opis: Do stometrskih kaminov po smeri 426 in desno po grušču v snežen žleb, ki privede do zadnjega plazu na desni. Na široko, sipasto polico in dolga prečnica v desno (v sredi krušljiv prestop). S police vodi smer levo od globoke, prevesne in gladke grape, ki se vleče čez ves steber in ga cepi v dve rebri. Po pretežno lahkem svetu do velikega stolpa ob omenjeni grapi. Tu se stena dvigne. Najprej levo po poševni poklini, nato desno navzgor v preveso (V) in po prepoki na pomol. Čez preveso do dobrega varovališča. Nekaj raztežajev po lažjem pečevju do prevesne, ozke zareze (8 m) brez opor. Ob koncu zareze čez gladko prevesno žmulo, nato po poklini in desno v lažji svet. Levo čez majhen prag v kamin in čez navpično stopnjo na poličko ter po kaminih na vrh stebra.
Sestop kot pri smeri 422.

426 ŠKRLATIŠKE GREDE
Prva plezala Miha Arih in Maks Dimnik 9. avgusta 1942 (NS 64).
Ocena II-III, orientacija težka, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 423.
Opis: S prodišča v vznožju ostrega raza, ki deli S in SZ steno Škrlatice, po lažjem svetu desno navzgor na veliko prodišče v spodnji tretjini stene. Čez prodišče desno navzgor na njegov zgornji rob. Po polici tik pod strmimi stenami čez prekinjeno mesto (dobre razčlembe) in še desno na levo rebro (izrazit pomol z možicem, križanje s smerjo 425). V grapo med obema stebroma in čez majavo lusko, 2 m navzgor na poličko in po njej na desno rebro. Dalje desno po širši, zaprodeni gredini rahlo navzdol v ogromen kotel med Škrlatico in Rakovo špico. Iz njega po gredinah desno v steno Rakove špice do večjega pomola. Od tu po dobro razčlenjenih kaminih in rebrih naravnost navzgor na greben med Rakovo špico in Škrlatico.
Sestop na zaznamovano pot v Zadnji Dolek (četrt ure) in po njej v Vrata (2 uri) ali čez Rdečo škrbino in Kriško steno v Krnico (3 ure).

427 ZAHODNI GREBEN
Prva plezala Franc Mulej in Marjan Prevec 5. septembra 1955.
Ocena III z enim mestom V, višina grebena 250 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop po Škrlatiških gredah na rob stene (smer 426).
Opis: Iz škrbine Rakova špica - Škrlatica po grebenu na vrh Škrlatice. Težak odstavek pod vrhom »skalaškega stebra« obideš po Z steni Škrlatice.
Sestop kot pri smeri 422.

428 GRAPA MED ŠKRLATICO IN RAKOVO ŠPICO
Prva plezala Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 7. julija 1963 (PV 1963, 463 s sliko).
Ocena spodnji del V-VI, zgornji III, višina stene 500 m, čas plezanja 15 ur. Dostop kot pri smeri 423.
Opis: Po lahkem pečevju v rdečo votlino. Iz nje vodoravna prečnica desno (kk) na raz in po njem na stojišče. 2 m levo in čez previs (VI) v votlino. Iz nje v odprto steno in čez previs v kotanjo v grapi. Dalje 4 raztežaje navzgor, levo ob grapi, v veliko kotanjo. Iz nje po stebru, desno od grape, 3 raztežaje navzgor (kk, V-VI) na polico. Po polici 6 m levo v grapo. Čez previs (IV) v kotanjo. Stena se položi. Po grapi do zagozdenega bolvana (okno). Obideš ga desno po plateh nad grapo. Dalje čez prage v velik kotel med Škrlatico in Rakovo špico in na greben Rakove špice.
Sestop kot pri smeri 426.

RAKOVA ŠPICA

429 SMER PO STEBRU
Prvi plezali Pavla Jesih, Mirko Kajzelj in Jože Lipovec 18.-19. julija 1931 (NS 65 - 66).
Ocena IV, mestoma V, višina stene 600 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop: a) iz Krnice v Gruntovnico in desno iz nje po grapi proti Rakovi špici. Previsnim skokom se umikaš po levem, poraslem robu. Višje nazaj v grapo in dalje po ploščatem žlebu na gredino (2-3 ure); b) iz bivaka I v Veliki Dnini (tri četrt ure).
Opis: Vstop čez kratko stenico in na greben. Po grebenskem robu in skozi kamine levo do višine visoke vdolbine (na desni). Desno proti njej in po kaminu nazaj na greben. Pod gladkimi žmulami levo in po gladki poklini (30 m) navzgor (kk). Pod previsom prečnica desno navzgor na izpostavljen pomol in dalje okoli roba do prodnate kadunje. Z grušča levo čez skale pod previsno žmulo v previsno poklino in po njej nad preveso. Po žlebu z dvema prevesnima trebuhoma na stojišče. Dalje po navpični poklini (podaljšek žleba) in pod prevesami levo (V) na ozko poličko. Plazenje po njej levo okoli roba in navzgor do majhne gredine (možic). Levo nekoliko navzdol in po kaminu (8 m) na polico sredi plati. Po njej nekaj metrov levo in po navpični poklini (kk, 10 m) na majhno, visečo gredino. Desno po stopničastem kaminu (40 m) navzgor in čez preveso (V) v prodišče pod zgornjo tretjino stene. Po desni kaminasti grapi do mokrih preves. Levo na rebro in po kaminu 10 m navkreber. Prečnica desno v grapo, ki se razcepi. Po desnem rokavu na glavni greben v prvo škrbino levo (30 m S od vrha).
Sestop v Zadnji Dolek in po poti na bivak IV (1 ura) ter dalje v Vrata (2 uri) ali v Krnico (3 ure).

430 RDEČA ZAJEDA
Prva plezala Ljubo Juvan in Ante Mahkota 4.-5. julija 1959 (PV 1962, 144 s sliko).
Ocena V, višina stene 600 m, čas plezanja 12 ur.
Dostop kot pri smeri 429.
Opis: Čez kratko steno v žleb za grebenčkom, po katerem gre »Smer po stebru«. Po njem v veliko črno votlino, iz nje navzgor za rob (desno) in za njim 10 m navzdol na polico. Desno po gladki polici na glavico. Naravnost navzgor pod streho (k) in desno čez ploščo v kamin, po njem še nekaj metrov v globoko votlino (k). Desno navzgor iz votline 2 raztežaja v travnat žlebič in po njem do žmulastega previsa. Čez njega v zajedo in po njej 2 raztežaja, dokler desna stena zajede ne izgine. Od tu čez krušljivo steno proti levi na polico in dalje še raztežaj proti desni na prvo krušljivo lusko. 40 m navzgor po krušljivem žlebu (k) na gredo pod rdečo streho. Po zajedi tik pod streho in desno čez ploščo na slabo stojišče na razu. Levo navzgor v kamin (k). Po njem 2 raztežaja na zagozdene skale. Z njih po poči desno iz kamina (2 zagozdi) na desni rob. Po njem raztežaj navzgor in levo v kamin nad previsi. Po kaminu čez previs in levo navzgor v razčlenjen, krušljiv svet. Po njem 2 raztežaja proti desni in na rob stene.
Sestop kot pri smeri 429.

431 ŠVICARSKA SMER
Prva plezala Ruedi Solenthaler in Emil Weishaupt 18.-19. julija 1960 (Alpinismus 1965, 52).
Ocena VI, A2, višina stene 550 m, čas plezanja 12-15 ur.
Dostop kot pri smeri 429.
Opis: Vstop tako kot pri smeri 430. Dalje po izrazitem kaminu 70 m navzgor. Po desni od treh poči na polico. Prečnica v levo prek plati in 30 m navzgor na stojišče. Čez skalno stopnjo (15 m) na naslednje stojišče. Od tu 30 m naravnost navzgor (VI) in levo na stojišče. Še 50 m po poči (VI, A2) do rumene, krušljive stene. Levo navzgor na skalno glavo in spust 4 m na stojišče. Nato 30 m naravnost navzgor (VI) in levo na stojišče. Še 50 m na rumeno polico in spet po poči 70 m. 5 m levo in 60 m navzgor po počeh do dobrega stojišča na polici. Dalje 20 m navzgor do novega stojišča in 25 m levo v poč, ki ji slediš 100 m do police in od tod še 4 raztežaje do roba stene.
Sestop kot pri smeri 429.

432 ARIHOVA SMER
Prvi plezali Miha Arih, Maks Dimnik in Janez Krušic 19. septembra 1943 (NS 66 - 67).
Ocena V z mesti V+, višina stene 600 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop kot pri smeri 429.
Opis: Vstop po rebru, ki vodi v desno in dalje v kamin. Po njem in čez plošče do kamina, ki vodi vse do grebena. Po njem do lope, zaprte s streho. Prestop v desno in s stojišča (k) prečenje v tegu nazaj v kamin. Po njem do druge lope (možic) in na rob (k). Po gredi levo do sedelca v rebru in na pomol nad njim. Navpično navzgor (kk, V+) na krušljivo poličko in po njej v desno na stojišče. Čez grede in navzgor na vrh stožca v kaminu. Dalje po kaminu do votline in naprej, dokler se ne razdeli. Po levem odcepu v sedlo in prečnica (VI) v desni kamin. Nekaj metrov po kaminu, dokler se ne prevesi, nato levo v steno (kk). Nazaj v kamin in na greben ter po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 429.

ROGLJICA

433 OSREDNJI STEBER
Prvi plezali Miha Arih, Janez Brojan in Maks Dimnik 26. julija 1940 (NS 68). Ocena IV+, višina stene 600 m, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop kot pri smeri 429.
Opis: Vstop po stopničastem rebru v desno. Po lažjem svetu do kamina in po njem na plošče. Prečnica v desno (odcep smeri 432). Proti desni v grapo in po njej navzgor. Pri najnižji polici poševno proti desni na manjše sedelce. Dalje po levi strani raza, čez previs (k) in na desno do kamina. Po njem na raz in desno rahlo navzdol na zaprodeno gredo. Po njej do votline in po levem kaminu (kk) do preves (k). Pod njimi levo prek nosu na prodnato gredo. Z nje rahlo navzgor do vznožja velikega, krivega kamina. Z njega po poševni pokriti gredi na pomol v razu. Naravnost navzgor in po zajedi v majhno kadunjo. Dalje navzgor do zgornje odprtine naravnega okna in še dalje v območju raza na vrh.
Sestop navzdol na pot Dolkova špica - Vrata in po njej v bivak IV (pol ure) ter naprej v Vrata (2 uri) ali v Krnico čez Kriško steno (3 ure).

434 SMER JESIH - LIPOVEC
Prva plezala Pavla Jesih in Jože Lipovec 5.-7. julija 1933 (NS 68 - 69).
Ocena IV, mestoma V, višina stene 500 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 429
Opis: Vstop v vpadnici osrednjega stebra. Po razčlenjenem pečevju na gredino, nato desno navzgor po kaminih (kk) do osrednje grape. Po levi strani grape naravnost navzgor (V) v kamine. Nad kamini desno v krušljivo izstopno grapo in po njej na gredino v Rdeči škrbini in po razritih vršnih rogljih na vrh Rogljice.
Sestop kot pri smeri 433.

435 ZAHODNI STEBER
Prva plezala Janez Krušic in Janko Šilar 3. julija 1949 (PV 1952, 171 - reg.). Ocena III, mestoma IV, višina stene 500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop iz Krnice po grapi med Rogljico in Dovškim Gamsovcem čez prage; strmim odstavkom se umikaš v levo (2 uri).
Opis: Iz grape po smeri 437 in ob prvi priložnosti naravnost navzgor. Po kaminu na prodnat pomol na desni strani grape. Z njega prečiš v grapo in 30 m navzgor. Dalje čez strm prag in desno v lažji svet. Po sistemu polic levo navzgor do roba izrazite grape. Spust v grapo (k). Dalje po njej 30 m in levo na krušljiv rob. Prek strmega odstavka desno po kotu na gladko poličko in navzgor v lažji svet. Po njem desno navzgor na rob SZ stebra (možic). Dalje po stebru na rob stene.
Sestop kot pri smeri 433.

DOVŠKI GAMSOVEC

436 JESENIŠKA SMER
Prvi plezali Slavko Jenko, Janež Krušic, Maks Medja in Jože Stražišar 22. julija 1952.
Ocena IV, mestoma V, višina stene 500 m, čas plezanja 8 ur.
Dostop kot pri smeri 435.
Opis: Navzgor po grapi med Rogljico in Dovškim Gamsovcem. Dalje po strmih, algastih plateh desno na rob vršne kupole Dovškega Gamsovca in na vrh.
Sestop po grebenu desno proti Kriški steni, navzdol na pot Vrata - Kriška stena in po njej v Krnico (3 ure).

437 KALTENEGGERJEVA SMER
Prvi plezal Paul Kaltenegger leta 1919 po smeri divjih lovcev (NA 114).
Ocena II, višina stene 500 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 435.
Opis: Po gredini desno v grapo med Rogljico in Dovškim Gamsovcem. Prek nje in po ploščati, strmi gredini desno navzgor na vrh stebra. Dalje naravnost navzgor na rob stene.
Sestop kot pri smeri 436.

438 SEVEROZAHODNI STEBER
Prva plezala Stanko Aleksič in Slavko Peršič 26. julija 1936 (PV 1941, 190 -193 s sliko).
Ocena III-IV, višina stene 500 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Krnice po poti h Kriški steni in levo pod steno (uro in pol do 2 uri).
Opis: Po razu na prvo gredino (možic). Navzgor in levo ob previsu na drugo gredino ter z nje na tretjo. Skozi majhno okno in desno čez grapo na sedelce. Z njega v kaminast žleb in po njem (previs) na četrto gredino pod veliko zajedo. Po razu na peto gredino in po sistemu polic v desno (150 m, stik s smerjo 440) ter navzgor na rob stene.
Sestop kot pri smeri 436.

439 ZAHODNI STEBER
Prva plezala Stanko Aleksič in Slavko Peršič spodnji del 19. avgusta 1938, zgornji del 2. julija 1939 (PV 1941, 193 - 197 s sliko).
Ocena IV, višina stene 400 m, čas plezanja 6-8 ur.
Dostop kot pri smeri 438 (dve uri in pol).
Opis: Vstop po ozki gredi, ki vodi v desno, in navzgor na široko polico. Z nje po navpični poklini, levo pod previse in desno okoli njih (k). Nato navzgor proti trem dobro vidnim votlinam. Med levo in srednjo votlino navzgor in prek plati (k) do previsov. Pod njimi desno v grebensko sedelce poleg izrazitega stolpa. Od tu po gredi v strmo grapo, po njej in levo na raz. V njegovem območju navzgor do značilnega stolpa pod rdečim zobom (možic) in dalje v smer 440.
Sestop kot pri smeri 436

440 JUGOZAHODNA SMER
Prva plezala Stanko Aleksič in Hrvoje Jurca 27. julija 1933 (PV 1935, 82 - 86; 1937, 194 - 197 s sliko).
Ocena III, višina smeri 500 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop kot pri smeri 438 (2 uri in pol).
Opis: Smer poteka s snežišča po izraziti grapi, ki se višje izgubi. Dalje po ploščah in gredinah levo navzgor. Pod škrbino desno od vrha stik s smerjo 437 in po njej na rob stene.
Sestop kot pri smeri 436.

440a ALEKSIČEVA VARIANTA
Prvi plezal Stanko Aleksič 20. julija 1935 (PV 1937, 342 - 345 s skico). Ocena III-IV, višina variante 350 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop kot pri smeri 438 (2 uri in pol).
Opis: Vstop levo od smeri 440. Varianta poteka po JZ stebru. 100 m po žlebičih, ko pa postanejo previsni, po strmih plateh do sistema poličk. Po njih levo do položnega mesta v JZ stebru (možic). Dalje desno navzgor v smer 440.

KRIŠKA STENA

441 KRIŠKA GRAPA
Prvi plezali Janez Krušic, Jože Stražišar in Tone Zupan 27. aprila 1951 (PV 1952, 338 - reg.).
Ocena in čas odvisna od snežnih razmer. Višina stene 300 m.
Dostop iz Krnice po poti proti Kriški steni do stene (2 uri in pol).
Opis: Smer poteka po grapi v levi polovici stene.
Sestop po poti v Krnico (2 uri).

442 SMER SLAVKA TOMINCA
Prvi plezali Janko Blažej, Jožko Frangeš, Jožica Marn in Ivan Uršič 7. avgusta 1951 (PV 1952, 380 - 382).
Ocena III-IV, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 441.
Opis: Smer poteka desno od Kriške grape. Vstop s snežišča. Čez izlizane plati v desno, nato navzgor po počeh in kaminih na rob stene.
Sestop kot pri smeri 441.

KRIŠKI ROB

443 SMER JUVAN - ŠTEBLAJ
Prva plezala Ljubo Juvan in Lojze Šteblaj 12. avgusta 1962 (PV 1963, 256). Ocena IV, mestoma V, višina stene 300 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop kot pri smeri 441.
Opis: Vstop s snežišča levo od vpadnice zajede, ki reže vso steno. 5 m levo navzgor v kamin in po njem 20 m na dobro stojišče. Dalje raztežaj po kaminu in prestop v desni kamin. Po njem na gruščnato gredino. Z nje po počeh (60 m) na položnejši svet in v zajedo. Po njej do previsa in desno po naravnih prehodih pod previsen kamin, ki je zelo ozek. Po kaminu 2 raztežaja (V+ v za-četku). Dalje po razu desno od zajede, ki se spremeni v žleb. Izstop desno okrog stolpa in prek žlebov na rob.
Sestop po grebenu na Križ in po poti čez Kriško steno v Krnico (3 ure).

RAZOR

SEVERNO OSTENJE

444 SMER SVETELOVE
Prvi plezali Nadja Fajdiga, Marjan Keršič-Belač in Alenka Svetel 4. septembra 1949 (PV 1952, 151 - reg.).
Ocena III, višina stene 250 m, čas plezanja uro do uro in pol.
Dostop po poti proti Kriški steni in desno pod steno (2 uri).
Opis: Vstop s snežišča nasproti začetku poti v Kriško steno. Čez strm skok na polico, ki seka steno. Po njej rahlo levo in navpično navzgor.
Sestop po podih na pot Kriški podi - Kriška stena in po njej do Pogačnikovega doma na Kriških podih (1 ura) ali v Krnico (3 ure).

445 KUGYJEVA SMER
Prva plezala Julius Kugy in Andrej Komac 1. julija 1888 (NA 115 - 116). Ocena II, višina stene 400 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop po poti proti Kriški steni in desno pod steno (uro in pol).
Opis: Vstop s plazu. Po krušljivi steni in kaminih 250 m navzgor. Desno na snežišče, ki leži v zgornjem delu stene. Z njega levo na rob stene.
Sestop kot pri smeri 444.

446 ZIMSKA SMER
Prvi plezal Janez Brojan 11. marca 1937.
Ocena III-IV, višina stene 400 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop kot pri smeri 445.
Opis: Čez travnate vesine do prečne police, nato levo v krušljiv kamin. Navzgor pod velik stolp in levo ob njem navzgor po žlebu do vrha. Nato čez strme plošče levo navzgor pod gladek skok. Po ozki in gladki poči sredi skoka in dalje čez previs v desno na sedelce. Z njega en raztežaj navzgor na desni rob, po žlebu v izstopno grapo in po njej na rob stene.
Sestop na pot Kriški podi - Vršič in na Vršič (2 uri) ali na Kriške pode (1 ura).

447 KALTENEGGERJEVA SMER
Prva plezala Paul Kaltenegger in Kristina Roth leta 1919 (NA 116).
Ocena II-III, višina stene 800 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Krnice po poti proti Kriški steni (četrt ure) in desno v krnico med Prisojnikom in Razorjem.
Opis: Iz krnice po grapi levo navzgor, nato levo na njeno rebro. Še naprej levo po policah in prek žlebov do spodnjega konca velikega snežnega žleba (priključek variante 447a). Po njem ali v njegovem območju čez skoke in kotanje na rob stene, levo od vrha Razorja.
Sestop kot pri smeri 444.

447a Varianto so prvi plezali Klement Jug, Janez Kveder in Albin Torelli 4. avgusta 1924 (NS 70).
Ocena II-III, višina stene 750 m, čas plezanja 4-5 ur.
Opis: Čez travnate vesine desno do velikega snežnega žleba (priključek na smer 447). Dalje po smeri 447 skoraj do konca. Nato desno navzgor v škrbino za Cerkvenim stolpom in po grebenu na vrh Razorja.
Sestop: a) po zaznamovani poti na Kriške pode (1 ura) in dalje v Krnico (še 3 ure); b) po zaznamovani poti na Vršič (3 ure).

PRISOJNIK

ŠKRBINA V ZADNJEM PRISOJNIKU

448 KUGYJEVA SMER
Prva plezala Julius Kugy in Andrej Komac okoli leta 1900 (NA 118).
Ocena III, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 447.
Opis: Iz levega dela krnice po rebru čez gredine navzgor proti levi in skozi kamin na polico pod vršnimi pečinami (odcep variante 448 a). Dalje po razritem svetu do grebena na V strani Škrbine.
Sestop na pot Kriški podi - Vršič (10 min.) in po njej na Vršič (2 uri).

448a Varianto sta prva plezala Sergej Černivec in Paul Kaltenegger 28. julija 1927 (NA 118 in 120).
Ocena III.
Poteka po polici desno pod Škrbino, z nje po grapi in kaminih na greben.

449 KOLLNITZOVA SMER
Prvi plezali Jul Kollnitz, Herman Raditschnig in Kari Wiggisser 19. avgusta 1928 (NA 120).
Ocena III, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 447.
Opis: Po grapi v V delu stene 50m, nato desno na pomol. Dalje v smeri velikega, izrazitega stolpa na Z strani Škrbine. Od vznožja stolpa desno v žleb in višje prek poči in plati na greben. Sestop kot pri smeri 448.

449a Varianto iz smeri 449 v varianto 448 a sta prva plezala Janez Brojan in Zvone Richtman 25. avgusta 1938 (PV 1967, 210 - reg.).
Ocena IV-V, čas plezanja 3 ure (v celoti).

450 JUGOVA SMER
Prvi plezal Klement Jug 8. avgusta 1924 (NA 118).
Ocena IV, mestoma V, višina stene 300 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop kot pri smeri 447.
Opis: Vstop z najvišje točke krnice. Smer vodi v območju grape, najprej po njeni desni strani, nato po njej in čez poč v položen žleb. Po njem na rob stene.
Sestop kot pri smeri 448.

ZADNJI PRISOJNIK

451 VZHODNI GREBEN
Prva plezala Karl Greenitz in Roderich Kaltenbrunner 14. septembra 1906 (NA 122).
Ocena III, čas plezanja 4 ure.
Opis: Smer poteka iz Škrbine po grebenu in njegovi V steni do okna v Zadnjem Prisojniku. Skozi okno in po S strani na vrh Zadnjega Prisojnika. Dalje po grebenu čez oba večja stolpa (Zvoniki) v zadnjo škrbino in na vrh Velikega Prisojnika. (Danes je speljana v območju grebena zavarovana pot.)
Sestop po zaznamovani poti na Vršič (3 ure).

452 SMER PO ZGORNJI POLICI
Prva plezala Dušan Klepec in Uroš Župančič 3. oktobra 1937 (NS 71).
Ocena III-IV, višina stene 600 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz Krnice po poti proti Kriški steni (četrt ure) in desno proti Škrbini do stene (uro in pol).
Opis: Vstop pod rdečimi vesinami v izpran žlambor, ki privede do police. Po njej na krušljivo glavo in dalje desno navzgor do kamina. Po njem ali po njegovi desni strani do vrha.
Sestop kot pri smeri 451.

453 CENTRALNA SMER
Prva plezala Rado Kočevar in Marjan Perko 26.-27. avgusta 1950 (NS 71). Ocena V, mestoma VI-, višina stene 700 m, čas plezanja 8-10 ur.
Dostop kot pri smeri 452.
Opis: Po smeri 454 120 m, nato prestop levo čez gladke plati na dobro stojišče (možic). Od tu naravnost navzgor na majhno stojišče pod previsnim kaminčkom. Skozi njega in desno pod preveso. Čez njo na slabo stojišče (k, VI, klini slabo prijemajo). Levo okoli in po slabo izraženi poklini 3 m navzgor. Prečnica pod streho (k, VI) v dno kaminčka in po njem 8 m navzgor. 2 m levo in spet navpično navzgor v smeri dveh izrazitih blokov (kk). Levo na zeleno stojišče (k). Še nekaj metrov v levo in navzgor (luske krušljive). Težaven prestop v kamin (k) in po njem na dobro stojišče. Dalje po udobni polici desno do ozkega kamina. Po njem 20 m navzgor, prek majhne lope. Ko se kamin razširi, desno v steno. Sledi prečenje na desno v tegu vrvi (k). Dalje po žlebastem svetu ok. 2 raztežaja na zgornjo polico (križanje s smerjo 452). Z nje v kamin, ki reže zgornji del stene (vstop VI-, nato lažje) in po njem. V zgornjem delu se stena položi in je možnih več izstopov na vrh.
Sestop kot pri smeri 451.

454 SMER PO SPODNJI POLICI
Prva plezala Leo Baebler in Uroš Župančič 29. avgusta 1937 (NS 72).
Ocena mestoma III, višina stene 700 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop kot pri smeri 452.
Opis: Vstop v vpadnici vrha. Po polici čez drnast hrbet in poč na viseče plošče. V dno kamina in navzgor na greben.
Sestop kot pri smeri 451.

455 SMER ALEKSIČ - JURCA
Prva plezala Stanko Aleksič in Hrvoje Jurca 24. julija 1933 (PV 1934, 308 -312 s sliko).
Ocena IV, višina stene 500 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Mihovega doma po poti v Krnico (ali iz Krnice) do grape, ki pada iz krnice V Skednju. Po njej navzgor v kotanjo, čez rob v manjši jarek, po njem in po njegovi levi strani - skozi bukovje, rušje in manjše stopnje - strmo navzgor. Višje desno v manjši žleb in po njem na zelenice in prodišča V Skednju (3 ure).
Opis: Po značilni grapi, v sredi katere je 60 m dolg tunel, do konca. Nato navpično v steno in po 60 m dolgi, gladki in izpostavljeni polički desno navzgor na slabo stojišče ter 8-9 m levo do 2 m visokega krušljivega previsa. Še en previs, prečnica levo navzgor v majhno grapo in po njej do konca. Dalje navzgor do S grebena Zadnjega Prisojnika (možic). Po ravni, široki polici na Z strani grebena do majhne grape z zagozdenimi bolvani. Po njej na vrh. Sestop kot pri smeri 451.

456 GRAPA
Prva plezala Herbert Drofenik in Mirko Kajzelj 7.-9. julija 1929 (NA 122, 124 - 125).
Ocena IV (preplezljivo samo v zgodnjem poletju), višina smeri 400 m, čas plezanja 5-7 ur.
Dostop kot pri smeri 455.
Opis: Z najvišje točke snežišča (krajna poč) prestop v steno in dalje v območje grape, po kaminih, žlebovih in počeh - čez skoke, iz kadunje v kadunjo - v velik, gruščnat kotel. Iz njega po kaminih, umikajoč se previsnim skokom, v sedlo za Zadnjim Prisojnikom.
Sestop kot pri smeri 451.

VELIKI PRISOJNIK

VZHODNA STENA

457 UROŠEVA GRAPA
Prvi plezal Uroš Župančič 27. maja 1937 (PV 1938, 63 - 67 s sliko).
Ocena odvisna od snežnih razmer, višina stene 400 m, čas plezanja 3-4 ure. Dostop kot pri smeri 455.
Opis: Z najvišje točke snežišča po grapah v škrbino med Velikim Prisojnikom in Zvoniki.
Sestop po poti z vrha Prisojnika na Vršič (2 uri in pol).

458 VZHODNA SMER
Prva plezala Richard Gerin in Gustav Jahn 19. junija 1908 (NA 125).
Ocena III, višina stene 500 m, čas plezanja 4 ure.
Dostop kot pri smeri 455.
Opis: Z desne strani krnice V Skednju na prodnato polico nad previsnimi stenami in po žlebovih navkreber. Levo po strmi, ozki gredini proti poraščeni glavi. Desno navzgor proti S grebenu in po njem na vrh.
Sestop kot pri smeri 457.

459 SEVERNI GREBEN
Prvi plezal Adolf Schulze 1. septembra 1906 (NA 126).
Ocena III, višina stene 800 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz Mihovega doma po poti v Krnico in desno v grapo, ki prihaja iz krnice V Skednju (1 ura).
Opis: Iz grape po ploščatem žlebu v škrbino med Veliko Goličico in Malim Prisojnikom. 50 m pod škrbino prečnica po ozki polički v smeri večjih žlebov. Po njih strmo na Mali Prisojnik in v naslednjo škrbino. Iz nje po polici na V strani in navzgor na višjo (veliko) polico. Dalje skozi žleb na gruščnato teraso pod grebenom in po njej na greben ter po Hanzovi poti na vrh.
Sestop kot pri smeri 457.

MALA GOLIČICA

460 DIREKTNA SMER
Prva plezala Pavle Dimitrov in Janez Krušic 31. maja 1964 (PV 1964, 383 s sliko).
Ocena III-IV, z mesti V, višina stene 400 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop iz Mihovega doma po Hanzovi poti pod steno, nato levo do vstopa (tri četrt ure).
Opis: Vstop s plaznega stožca in raztežaj desno navzgor. 6-8 m pod vrhom stolpiča desno okoli in čez kratek prag v lažji svet. Po grapastem svetu na prvi stolp in z njega desno po poličkah v izrazito grapo. Po njej 2 raztežaja za drugi stolp. Z njega levo, poleg rumenih odlomov, čez poraslo stopnjo na široko gredino. Nato poševno desno navzgor 2 raztežaja. Po žlebu V od gladkega raza v podnožje navpičnega kamina. Po njem do prevese in čez žmulo v lažji svet. Levo navzgor v SV steno in po ploščah ter čez preveso (k) na grebenček, kjer se združi s smerjo 461.

460a Sestop po V strani Male Goličice do Prednje glave in po prodnati grapi do Koče na Gozdu (1 ura).

461 HANZOVA SMER
Prvi plezali Alojz Kosmač, Karel Pleiweis in Ivan Vertelj 20. septembra 1936 (PV 1937, 283 - 284 s sliko).
Ocena III, krušljivo, višina stene 400 m, čas plezanja 5 ur. Dostop kot pri smeri 460.
Opis: Vstop levo od obraslega plazu. Navzgor proti rumeni lisi in nato po steni levo ob žlebu, čez plošče. Prek žleba in navzgor do izrazitega nosu. Levo ob njem, po kaminu in čez ploščo v njegovo desno steno. Po njej in nato levo do slabo izoblikovanega žleba ter po njem v smeri proti rušju. Od tu po žlebičih čez skoke na vrh.
Sestop kot pri smeri 460.

VELIKA GOLIČICA

462 GRAPA MED VELIKO IN MALO GOLIČICO
Prvi plezali Jože Baš, Janez Krušic, Maks Medja, Janko Šilar, Tone Zupan in Uroš Župančič 12. marca 1950.
Ocena je odvisna od razmer. Višina 350 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop iz Koče na Gozdu po Hanzovi poti in z nje po gredini levo v grapo (uro in pol).
Opis: Po poraščeni rami do grape (stik s smerjo 463) in po njej v škrbino med Malo in Veliko Goličico.
Sestop kot pri smeri 460.

463 NAČELNIŠKA SMER
Prva plezala Stane Belak in Mitja Košir 22. oktobra 1966.
Ocena IV, višina stene 450 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Koče na Gozdu po Hanzovi poti, dokler ne zavije v skale (prve žične vrvi - 1 uro).
Opis: Levo čez žleb in manjši prag v dno zajede. Po njej (krušljivo) 40 m navzgor na manjšo gredino (IV) ter desno po navpični in krušljivi steni navzgor v smeri previsov. Po 2 raztežajih desno po polici v žleb in po njem v grapo med Veliko in Malo Goličico (stik s smerjo 462). Po njej navzgor do zadnje police in po njej desno na rušnato gredino. Pod ogromnimi, gladkimi žmulami stalno desno navzgor do nekakega kamina za veliko, priraščeno lusko v Z steni. Po kaminu za lusko (gozdenje, IV) raztežaj in rahlo desno na stojišče za rušjem na polici. Čez navpično steno najprej levo, nato desno na gladke plošče, ki jih levo zgoraj zapira ogromna streha. Prečnica pod previsi (k) na gredino, ki vodi levo za robom v grapo (IV+, križanje s smerjo 464). Desno navpično navzgor po desni poči v lažji svet. Dalje po drnu naravnost navzgor, levo (rušje, trava) in spet navzgor do zapore, ki jo obideš na desni. Po grebenu na vrh.
Sestop z vrha navzdol proti Mali Goličici (skoki in kamini) in po sestopu 460a v škrbino med Malo Goličico in Prednjo glavo in po grapi do Koče na Gozdu (1 ura).

464 PREČENJE STENE
Prvi plezali Alojz Kosmač, Karel Pleiweis in Ivan Vertelj 20. septembra 1936 (PV 1937, 283 - 284 s sliko).
Dostop z vrha Male Goličice.
Opis: Z vrha Male Goličice navzdol po jarku. Iz njega ok. 70 m navzgor do dobro izražene police in po njej do prvega snežišča na Hanzovi poti.
Sestop po Hanzovi poti v Mihov dom (uro in pol).

MALI PRISOJNIK

465 KRUŠIČEVA SMER
Prvi plezali Janez Krušic, Janez Pšenica in Saša Slavec 26. avgusta 1951 (PV 1952, 298 - reg.).
Ocena III, mestoma IV, višina stene 300 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop iz Mihovega doma po Hanzovi poti do snežišča nad slapom in po snežišču do stene (2 uri).
Opis: Pred snežiščem na Hanzovi poti naravnost navzgor v smeri Malega Prisojnika in rahlo desno proti sedlu v spodnji tretjini stene. Z njega navzgor v smeri vpadnice vrha. Čez kratek prag (možic) v širok, navpičen kamin, ki vodi rahlo levo. Iz njega še pred sedelcem desno navzgor do zaprtega vogala z lopico (možic). Od tu desno čez strm grebenček in nato naravnost po žlamborju, ki se po 20 m izgubi v navpičnih plateh z gladko počjo. Desno vodoravno čez plati po stopničasti polički. Navzgor čez slabo razčlenjen svet (k) v smeri navpičnega kamina do navzven viseče lopice (možic). Gladka prečnica v levo in navzgor do krušljivega kamina. Desno ob kaminu na rebro in do male poličke (IV+). Z nje desno v kamin, ki privede pod strehast odlom. Tik pod njim desno v strm žleb, po njem in nato po grebenski rezi na prvi rogelj (možic). Po grebenu na vrh Malega Prisojnika.
Sestop po S grebenu oziroma kaminih v njegovem V boku v škrbino med Malim Prisojnikom in Veliko Goličico ter dalje po V grapi v Krnico ali po Z grapi v smer 464 (3 ure).

VELIKI PRISOJNIK

SEVEROZAHODNA STENA

SZ steno Velikega Prisojnika so prvi plezali trentarski lovci, kranjskogorski vodnik Janez Pečar pa je prvi plezal skozi okno. Prva alpinista v tej steni sta bila Julius Kugy in Bois de Chesne v spremstvu Andreja Komaca in bovškega vodnika Marka 22. julija 1889. Pozneje je bila ta stena preplezana še mnogokrat v različnih smereh in variantah. Henrik Tuma in Janez Pečar sta plezala skozi okno 28. avgusta 1906 (NA 126). Joža Čop in Stanko Tominšek sta plezala l. 1925 zah. greben na skrajnem desnem delu stene (NA 126). Mira Marko Debelak, Tone Guerra in Stanko Tominšek so plezali 25. julija 1926 (PV 1926, 248 - 249). Ivan Vertelj in Kravanja sta plezala iz Suhe Pišnice proti oknu avgusta 1932. Rado Kočevar in Marjan Lavtežar sta plezala v zahodni steni. Marjan Lavtežar in Jože Pinter sta plezala 10. oktobra 1951 (PV 1952, 298 - reg.). Med obema vojnama je bila speljana po tej steni zavarovana pot - sedanja »Hanzova pot«. Pozneje so ji priključili še odcep skozi okno. Po drugi svetovni vojni so speljali še »Jeseniško pot« skozi okno. Od vseh plezalnih smeri je v SZ steni Velikega Prisojnika danes pomembna le smer po Hudičevem stebru

466 HUDIČEV ŽLEB
Prvi plezal Uroš Župančič 21. junija 1936 (PV 1938, 11 - 13 s sliko).
Ocena je odvisna od snežnih razmer. Višina stene 400 m, čas plezanja 3 ure. Dostop kot pri smeri 465.
Opis: Smer poteka po snegu v grapi med Velikim in Malim Prisojnikom. V zgornjem delu je 10 m visok skok, ki je le redko zasnežen. Raztežaj pod vrhom grape po polici na vrh Hudičevega stebra.
Sestop s stebra po grebenčku na Hanzovo pot in po njej v Mihov dom (2 uri).

467 HUDIČEV STEBER
Prva plezala Leo Baebler in Uroš Župančič 9. julija 1936 (NS 72).
Ocena IV, mestoma V-, višina stene 450 m, čas plezanja 7-8 ur.
Dostop kot pri smeri 465.
Opis: Vstop 30 m desno od stebrovega raza v bele plošče (k). Nekaj metrov navzgor do prevesne poči in desno na rob prevese. Prestop prek gladke plati v žleb. Iz njega skozi krušljiv kamin na luskast raz stolpa. Od tu 2 raztežaja navzgor (kk, V-) na majhno teraso. Po kaminu (desno) na drnasto poličko (možic). Z nje po poklini na glavo in po travnatih žlebičih poševno navzgor do nakazane police pod previsi. Prečnica levo na slabo varovališče na gladki plošči. Po žlebiču 10 m navzgor do klina in prestop v desno na drobljivo poličko. Za rob in po masivni skali navzgor, nato desno pod značilne kamine. V njihovi smeri več raztežajev do gruščastega korita. Na raz levo od kaminov in navzgor v »dimnik« (gladek preduh). Skozenj in na vrh Hudičevega stebra. Sestop kot pri smeri 466.

KRAJ STEN

468 ZIMSKA SMER
Prvi plezali Niko Bernard, Anton Oman in Janez Zakrajšek 5.-6. marca 1967 (PV 1967, 240 s sliko).
Ocena III-IV, višina stene 500 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop od Tičarjevega doma čez Sovno glavo pod steno (tri četrt ure).
Opis: Smer poteka v začetku po neizrazitem svetu precej desno od izrazitih grap, nato pa se jim približa in se dalje giblje v njihovem območju.
Sestop z vrha naravnost navzdol na J stran do poti, ki vodi proti oknu. Po njej do Tičarjevega doma (2 uri).

469 SMER KOTNIK - MIKLIČ
Prva plezala Jože Kotnik in Zvone Miklič 4. julija 1967.
Ocena III-IV, višina stene 500 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop kot pri smeri 468.
Opis: Smer poteka Z od smeri 468 in nekoliko bolj direktno. Plezalsko je zanimiv le spodnji del.
Sestop kot pri smeri 468.

470 SMER MACESNOV
Prva plezala Miha Koman in Peter Koren 19. novembra 1967.
Ocena III, mestoma IV+, višina stene 500 m, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop kot pri smeri 468.
Opis: Po poči 20 m, čez previs v dno kamina in po njem do stikališča s smerjo 471. Od tu več raztežajev po lažjem svetu (II-III) in po kaminih (mimo treh macesnov) do drugega stikališča s smerjo 471 in dalje po njej.
Sestop kot pri smeri 468.

471 RADOVLJIŠKA SMER
Prvi plezali Jože Jelovčan, Miha Koman, Roman Koželj in Miro Papler 1. oktobra 1967.
Ocena IV+, višina stene 500 m, čas plezanja 4-5 ur.
Dostop kot pri smeri 468.
Opis: Po ozkem kaminu do krušljive votline. Previs nad njo obideš po krušljivem svetu na desni strani. Dalje navzgor in po ozki polički 5 m levo v lažji svet. Več raztežajev levo navzgor v dno grape. Po njej in po poči (V) v travnat svet. Nad njim skozi kamine in poči na greben.
Sestop kot pri smeri 468.

Sicer sta Kraj sten prva preplezala Matjaž Deržaj in Jože Šlibar 18. septembra 1958 (smer je na sliki vrisana pikčasto). Opisa nista objavila in zato plezalci za njuno smer niso vedeli.

NAD ŠITOM GLAVA

472 UROŠEVA GRAPA
Prvi plezali Joža Čop, Pirnat in Stanko Tominšek poleti 1927 (PV 1938, 181) in Uroš Zupančič 15. marca 1936. Smer je zanimiva le pozimi.
Ocena je odvisna od snežnih razmer. Višina stene 180 m, čas plezanja 1-2 uri.
Dostop po poti z Vršiča na Vratica (tri četrt ure).
Opis: Smer poteka po grapi. Skok v gornjem delu preplezaš na desni strani. - Prvi plezalci so plezali poleti. Povzpeli so se po kaminih levo ob grapi.
Sestop po J pobočjih Nad Šitom glave na Vršič (1 ura).

473 SEVEROVZHODNI GREBEN
Prva plezala Sergej Černivec in Egon Trnkoczy 27. aprila 1926 (NA 128). Ocena II-III, višina stene 200 m, čas plezanja 3-4 ure.
Dostop kot pri smeri 472.
Opis: Z Vratc po rušnatem grebenu do prvih skal in dalje po grebenu v izrazito škrbino (odcep variante 474a). Z nje levo navzdol po policah v smer 472, po njej in nato desno po polici ter čez ploščo na greben. Sestop kot pri smeri 472.

473a Varianto je plezal Marko Butinar 14. oktobra 1956.
Ocena III-IV, čas plezanja 2 uri.
Opis: Iz škrbine po polici v steno (k) do nakazanih poči in kamina. Skozi kamin in po lažjem svetu na vrh.

SEVERNA STENA

474 SMER PO ZAJEDI
Prva plezala Jože Oman in Rafko Zupan 2. julija 1965.
Ocena IV-V, višina stene 300 m, čas plezanja 5 ur.
Dostop: a) z Vršiča po poti na Malo Mojstrovko skozi Vratica (1 ura); b) po poti iz Tamarja na Sleme in dalje pod steno (2 uri in pol).
Opis: S snega v vpadnici izrazite zajede navzgor na polico in po njej na prodišče (vstop je možen tudi ok. 40 m levo po poševnem žlebu, V+). Od tu na polico v smeri zajede in prestop v desno zajedo (k). Po njej do previsa in desno navzgor na steber. Nazaj v žleb, ki kasneje preide v ozko poč. Po njej do previsa (kk), ki se mu izogneš na levo. Dalje po poči in nato desno pod zajedo (k). Čez krušljiv previs v njej do strehe (obideš jo na levi) in na steber. Z njega čez previs (k) v lažji svet.
Sestop: a) po nadelani južni poti na Vršič (tri četrt ure); b) po zavarovani poti čez S steno Male Mojstrovke in na Vršič (2 uri) ali čez Sleme v Tamar (2 uri).

MOJSTROVKA

MALA MOJSTROVKA

475 DERŽAJEVA SMER
Prva plezala Matjaž Deržaj in Janez Škarja 7. junija 1959.
Ocena II-III, mestoma IV, višina stene 300 m, čas plezanja 3 ure.
Dostop kot pri smeri 474.
Opis: Vstop za lusko ob prvem velikem snežnem jeziku. Prestop v nakazano grapo in desno po grebenčku do manjšega odloma. Nad njim desno in po razu na vrh stene.
Sestop kot pri smeri 474.

476 SMER PO KAMINIH
Prva plezala Oskar in Paul Kaltenegger 20. julija 1914 (NA 47).
Ocena III, mestoma IV, višina stene 300 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop kot pri smeri 474.
Opis: Po snežiščih v kamine in po njih navzgor. Mokri kotanji se izogneš po kratki prečnici v levo. Skozi zadnji kamin (35 m) izstopiš na prodišče, nad katerim je možic. Od tu dalje levo po grapi na pot.
Sestop kot pri smeri 474.

477 SEVERNI RAZ
Prva plezala Hintsteiner in O. Malnitz 1. avgusta 1926 (NS 73 - 74).
Ocena III, eno mesto IV, višina stene 300 m, čas plezanja 2-3 ure.
Dostop kot pri smeri 474.
Opis: Vstop po zajedi nad travnatim grebenom (možno tudi nekoliko levo od zajede in potem naravnost), nato levo po razpoki v lažji svet. Navzgor, dokler se raz ne zoži (možen prestop v smer po kaminih 476 ali čez kamine na pot). Od tu čez prislonjeno lusko in dalje na polico (priključek variante 477a). Po njej levo okoli roba (možic) in po grapi na nadelano pot.
Sestop kot pri smeri 474.

477a Varianto so plezali Maks Medja, Franjo Novak in Ciril Praček.
Ocena III-IV, višina variante 200 m, čas plezanja 2 uri.
Dostop kot pri smeri 474.
Opis: Vstop s snežišča na desni strani stolpa. Po desni strani na stolp in z njega čez previs (IV+) desno navzgor ter dalje do stika s smerjo 477.

ROBIČJE

478 PREČENJE
Prvi plezali Janez Krušic, Janko Šilar in Jože Štolcer 24. decembra 1947. Ocena III-IV, čas plezanja 5-6 ur.
Dostop od Koče na Gozdu po bližnjici proti Vršiču ter po gozdu in plaznicah do vznožja V grebena Zadnjega Robičja (2-3 ure).
Opis: Vstop v vpadnici vrha in prek plošče v žleb. Po njem do kratke stopnje in desno na raz, kjer se stikata V in SV stran Robičja. Po razu nad stopnjo in od tu desno na grebensko rez. Po njej naravnost navzgor na prvo oblo glavo vrha. Sestop v škrbino. Iz nje po S strani na pravi vrh Robičja. Dalje po grebenu na Prednje Robičje in sestop na Vratica.
Sestop po poti na Vršič (četrt ure).


Za G-L priredil: Genadij Štupar  

PLEZALNI VZPONI
VZHODNE JULIJSKE ALPE

VJA 1Krma - Kot

VJA 2: Vrata

VJA 3: Martuljek—Beli potok

VJA 4: Krnica—Vršič

VJA 5: Planica

VJA 6: Možnica—Koritnica—Bavšica—Trenta

VJA 7: Dolina triglavskih jezer


 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45951

Novosti