Delo - Primož Škerl: Alpski vrt na Golteh - Z malo sreče divji petelin ali redek ...
Delo, sreda, 25. julija 2007
TRIP
Alpski vrt na Golteh
Več kot sto alpskih rastlin - Poleg naravnih danosti tudi dobro urejene poti - Z malo sreče divji petelin ali redek beli zajec
Alpski vrt Alpinetum na Golteh nad Mozirjem so uredili pred dobrim letom na pobudo italijanskih lastnikov smučišča Golte, a zamisel zanj je v Zgornji Savinjski dolini zorela že vsaj desetletje prej. Sicer gre za prizadevanja razgibati ponudbo vsega območja Golt tudi poleti po zgledu višje ležečih evropskih turistično-rekreacijskih središč; vrt je pomemben del truda. Južnotirolski lastniki so sprva razmišljali o ureditvi skupaj s parkom cvetja Mozirski gaj, a so se pozneje odločili, da bodo približno dva hektara velik alpski vrt, ki je s 1380 metri nadmorske višine med najvišje ležečimi v Evropi, uredili sami.
Vrt ima poleg naravnih danosti tudi dobro urejene in zavarovane poti, vanj so napeljali elektriko in kar je nemara najpomembneje – zanj skrbi stroka. Na enem kraju združuje vse, kar ponuja Mozirska planina, a bi obiskovalci potrebovali za ogled vseh njenih naravnih lepot vsaj nekaj dni. V njem je več kot sto vrst alpskih rastlin s celostno predstavitvijo alpske flore in favne, v tukajšnjem skalovju je edino rastišče avriklja, ki je v maju lepo cvetel, Golte so znane kot izrazito bogat gobarski rajon, z nekaj sreče pa bodo pohodniki opazili divjega petelina ali zelo redkega belega zajca.
Zanimanje obiskovalcev za alpski vrt je precejšnje. Največ je šolarjev, družin z otroki in upokojencev, poleti ga obiskujejo člani raznih raziskovalnih taborov, vse pogosteje si ga ogledujejo tujci, med njimi zlasti Belgijci, Nizozemci, Nemci in Angleži, glede na lastniško sestavo podjetja Golte Slovenija (italijansko-slovenska naveza), ki je lastnik vrta, pa je presenetljivo malo Italijanov. Alpski vrt na Golteh je med najlažje dostopnimi. Obiskovalce, ki nočejo pešačiti na Mozirsko planino, skoraj do vhodnih vrat vrta pripelje nihalka, iz Mozirja do njene spodnje postaje v Žekovcu pa je še štiri kilometre vožnje po dokaj načeti povezovalni cesti. Z nekaj sreče boste Alpinetum iz Celja dosegli približno v eni uri, iz Ljubljane potrebujete še kakšnih 45 minut več, približno toliko vam bo vzela tudi pot iz Maribora.
Izhodiščne konfiguracije poti v prihodnosti ne bodo spreminjali, povezovati pa se nameravajo z drugimi alpskimi vrtovi. Kot napoveduje tehnični vodja vrta Jože Šibanc, želijo že prihodnje leto v njem postaviti razbojniško vas z maketami hišk in zemljank iz obdobja 1800–1860, ko so se po planini skrivali razbojniki, vojaški dezerterji, roparji in drugi ubežniki.
Primož Škerl