Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Edina prava rešitev je predor

Delo – Miha Pavšek: Čez Vršič vodi naša edina povezovalna gorska cesta

Delo, četrtek, 26. julija 2007
ZNANOST

Prihodnost gorske ceste čez prelaz Vršič

Edina prava rešitev je predor


Ta konec tedna bo med drugim zaznamovala tudi vsakoletna slovesnost pri ruski kapelici na gorenjskem delu vršiške ceste, že leto tudi uradno imenovane Ruska cesta, v spomin njenim graditeljem in žrtvam snežnega plazu. Ob 90 letnici tragičnega dogodka Na Močilih pod Vršičem marca 1916 so lani zaključili obnovo lične lesene kapelice z dvema čebulastima zvonikoma. V povsem drugačnem stanju pa je naša edina povezovalna gorska cesta.

Pomanjkljivo in nedorečeno je že njeno vzdrževanje. Bolj kot cestarji so seveda za tako stanje odgovorni tisti, ki vsako leto znova odločajo o tem, kaj bo s cesto v času, ko jo ogrožajo snežni plazovi. Po več desetletjih podajanja žogice med vpletenimi je morda zdaj pravi čas, da se pristojni odločijo o njeni prihodnosti. Novi projekt zaščite ceste pred snežnimi plazovi je dovolj tehten razlog za razmislek.

»Bruseljske« kocke

Skoraj tako kot vzpona na Triglav, se marsikateri Slovenec spominja tudi svoje prve vožnje po cesti čez 1611 metrov visok prelaz Vršič, pomembno prometno povezavo med dolinama Save Dolinke in Soče. Če je kranjskogorski začetek ceste, večina vozil pride namreč prav iz te smeri, spodbuden in ostaja tak še nekaj naslednjih, z »bruseljskimi« kockami tlakovanih serpentin, pa je podoba ceste od Mihovega doma (1085 m) naprej, izjema so krajši odseki, precej drugačna. Kocke so posledica ene prvih modernizacij ceste, ki so jo izvedli pred skoraj pol stoletja v času svetovne razstave, ki je gostovala v Bruslju. Takratni državi je namreč uspelo dobiti nepovratna sredstva za tlakovanje vseh 24 serpentin, kolikor jih prevozimo na poti do prelaza. Kasneje so jih postopoma povezali z asfaltom, v začetku 80. let prejšnjega stoletja pa so prišli do vrha z asfaltom tudi s primorske strani, s čimer je bila cesta v celoti asfaltirana. Zaradi nesistematičnega in nerednega vzdrževanja so se razmere na gorenjski strani ceste vse od takrat precej poslabšale, dosti bolje pa se ji ni godilo niti v prvem desetletju nove države. Kakšnih večjih posegov ali celo posodobitve ni dočakala (izjema je galerija Berebica med naseljema Trenta in Soča) vse do pred leti, ko so jo sicer začeli obnavljati po odsekih, katerih dolžina je precej skromna. Največji problem ceste pa ni slabo cestišče, temveč njena ogroženost zaradi naravnih nesreč, posebej snežnih plazov, in s tem zagotavljanje njene stalne prevoznosti. Glede na gostoto in vrsto prometa so stroški za to zelo visoki, seveda pa je cesta izrednega pomena za Zgornje Posočje.

V kopnih razmerah ogrožajo cesto skalni podori in odlomi, vetrolomi, usadi, zemeljski plazovi in hudourniki. Zelo nevarni so slednji, po katerih prihajajo drobirski, blatni in vodni tokovi. Dnevno lahko pade na območju Vršiča tudi več sto litrov dežja na kvadratni meter. Zaradi slabše prepustnega dolomita se grape nad cesto spremenijo v prevodnike vode in plavja, cestni odseki v njihovi vpadnici pa postanejo najprimernejša odlagališča. Pojavi, povezani z vodo so vse pogostejši, a tudi predvidljivi. Cesto so v večjem obsegu nazadnje prizadeli leta 2003. Tovrstne zapore ceste so kratkotrajne. Ko pa višina snega in vremenske razmere omogočajo proženje snežnih plazov, pa je cesta povsem zaprta. Prav obdobje stalne zapore je skoraj vsakoletno jabolko spora.

Plazovi

Cesto med Kranjsko Goro in Kalom Koritnico ogroža najmanj 27 snežnih plazov v skupni dolžini več kot tri kilometre. Od tega jih je kar devet na odseku do Vršiča in so z vidika lavinske ogroženosti tudi najbolj akutni. Pojavljajo se vsako leto in so sorazmerno veliki, saj večina po površini presega hektar. Ker je za snežne plazove značilna velika prostorska in časovna spremenljivost, jih je zelo težko napovedati in še težje obvladati. Svoje pa dodajajo k temu še nepredvidljive zelene in suhe zime ter zime »z zamudo«, ki smo jim priča v zadnjih dveh desetletjih. Slovenija je tudi edina alpska država brez stalne lavinske službe.

Vršiška cesta je značilen primer neupoštevanja geomorfnih procesov, nesistematičnih posegov in pomanjkanja dolgoročnih usmeritev prostorskega načrtovanja z vidika naravnih nesreč. Vsako leto znova smo priča diskusijam v zvezi z odločitvijo o zagotovitvi njene celoletne prevoznosti, ki je prepuščena odgovornim službam ministrstva za promet, vzdrževalcem ter iznajdljivosti predstavnikov lokalnih oblasti. Medtem ko bi se želeli nekateri po zasneženi cesti sprehajati, sankati ali smučati, bi se radi drugi po njej peljali z avtomobili. Na cesti smo do zdaj doživeli prestavitve plugov, v sneg in med plazove ujeta vozila kot tudi jezne Trentarje, ki so z lopatami na prelazu kidali nekaj sto metrov nesplužene ceste. Le srečno naključje je, da še ni bilo večje gmotne škode ali celo žrtev.

Celoletna prevoznost

V sodobni evropski državi je z ustreznimi ukrepi in posegi mogoče omogočiti skoraj celoletno povezanost Zgornjesavske doline in Zgornjega Posočja. Odločitev o tem bi morala temeljiti na strokovnih podlagah, namesto tega pa smo priča posamičnim ukrepom in delnim posegom ter nejasni viziji razvoja. Vse skupaj otežuje dejstvo, da poteka velik del ceste skozi Triglavski narodni park.

Prvi podatki o ogroženosti vršiške ceste zaradi naravnih nesreč, še posebej snežnih plazov, so bili na voljo že pred tridesetimi leti v okviru presoje primernosti površin za smučišča v povirju Pišnice. Med letoma 1990 in 1996 so izdelali lavinski kataster in obsežno študijo ogroženosti ceste (Podjetje za urejanje hudournikov), analizo možnosti celoletne povezave Zgornjesoške in Zgornjesavske doline z oceno soškega koridorja (Omega Consult) ter študijo najnujnejših ukrepov za zagotovitev stalne prevoznosti (Ljubljanski urbanistični zavod). V zadnji so predlagali pod prelazom prestavitev ceste in tri različice predora, katerih skupna dolžina predorske cevi je 636, 750 ali 2610 metrov. Direkcija RS za ceste je leta 2004 ponovno razpisala projektno nalogo za izdelavo zaščitnih ukrepov za cesto čez Vršič. Na temelju te so pred kratkim izdelali projekt Rekonstrukcija regionalne ceste R1-206/1043 Ruska cesta (Erika–Vršič) s sanacijskimi posegi za zagotovitev celoletne prevoznosti (Cestno podjetje Kranj), ki je v tem času predmet postopka pridobitve gradbenega dovoljenja. Sestavni del tega je tudi načrt zavarovanja ceste pred snežnimi plazovi (VGP Projekt Kranj). Po tem načrtu je na gorenjski strani ceste predvidena namestitev strelnih šob, lavinskih galerij, zastružnih plotov, snežnih mrež in preusmerjevalnega nasipa. Predvideni posegi upoštevajo predvsem tehnične vidike lavinske ogroženosti ceste, ne pa tudi funkcije ceste in njenega strateškega pomena za razvoj celotnega območja ob njej in v njenem širšem zaledju.

Nova trasa prek prelaza je nesmiselna

Z vidika celostnega pristopa je na Vršiču nesmiselna gradnja nove cestne trase prek prelaza. Veljalo pa bi znova razmisliti o izgradnji predora pod prelazom oziroma izdelavi projektne dokumentacije za tak poseg. Tako bi bila izhodišča za javno razpravo o prihodnosti vršiške ceste bolj transparentna. Popolna in celovita lavinska zaščita obravnavanega cestnega odseka namreč ni mogoča zaradi spremenljivosti snežnih plazov, ki so posledica številnih naravnih dejavnikov ter njihovega vsakokratnega součinkovanja. Kljub zmanjševanju pogostosti in obsega snežnih plazov ter zaraščanju plaznic zaradi zelenih zim ter podnebnih sprememb, jih lahko tudi v prihodnje pričakujemo celo zunaj ustaljenih poti. Razčleniti bi bilo treba tudi stroške za vzdrževanje ceste v primeru rekonstrukcije ceste brez oziroma z izbrano različico predora ter o višini cestnine (predornine).

Z gradnjo predora (bolj verjetna je ena od obeh krajših različic) bi se izognili večini lavinsko ogroženih pobočij, zato je ta možnost dolgoročno najbolj sprejemljiva rešitev lavinskih in drugih z erozijo povezanih težav na ožjem območju prelaza. Taka rešitev je seveda daleč najdražja, a najbolj zanesljiva ter okolju prijazna. Vse tri predlagane različice predora so umeščene med kočo na Gozdu na gorenjski in razglediščem pri Šupci na primorski strani prelaza. V tem primeru bi bilo potrebno urediti predlagano zavarovanje ceste pred snežnimi plazovi na obeh straneh prelaza le do predvidenih vhodov v predorsko cev. Tako bi se izognili večini protilavinskih objektov. Ta rešitev bi verjetno ustrezala smernicam trajnostnega razvoja na območju Triglavskega narodnega parka. Z gradnjo predora bi tudi lažje regulirali prehodni in stoječi motorni promet, ki obremenjuje prelaz v visoki sezoni.

Predor ne bi rešil le lavinskih, temveč tudi večino okoljskih težav. Z izgradnjo predora in trajno zaporo ceste čez prelaz za motorna vozila (izjema bi bila dostava za koče in javni promet v času gorniške sezone) bi rešili več problemov hkrati, odpadli pa bi tudi v naravnem okolju narodnega parka najbolj moteči objekti. Pri tem sta poleg varstva gorskega okolja nedvomno zelo pomembni varnost potnikov ter dobra in stalna prometna povezanost Trente in Bovca, osrednjega in v zadnjem času zelo hitro razvijajočega se turističnega središča Zgornjega Posočja z osrednjo Slovenijo.

Udejanjanje policentričnega razvoja

Končna odločitev bi morala biti tehtna in preudarna, argumentov za opisano odločitev pa je več kot dovolj. O njih bi morali razmisliti tudi tisti, ki bodo imeli v rokah škarje in platno. Dobra in stalna prometna povezanost Zgornjega Posočja bi bila še en prispevek k udejanjanju policentričnega razvoja Slovenije. Vršiška cesta ima tako vse možnosti, da postane v prihodnje namesto občasnega jabolka spora pomembna sestavina regionalnega razvoja severozahodne Slovenije. Morda je prav v uvodu omenjena uredba o preimenovanju dela ceste od hotela Erika do prelaza Vršič v Rusko cesto pred letom dni znak, da se obetajo cesti, prebivalcem ob njej in njenim uporabnikom lepši, predvsem pa varnejši časi.

Mag. Miha Pavšek
Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU
Fotografije: Blaž Komac in MIha Pavšek

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave
Značke:
novosti v2

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti