Dotik: Vsaka ponovitev izleta v lepe kraje razkriva nova doživetja,
tako kot vsako novo branje dobre knjige daje nova spoznanja.
Pravljična Slovenija, resnično lepa dežela (2)
Vode in njenih umetnin se redno veselim. Izvir Ljubljanice je lahko ali povsem običajen ali skrivnosten, vse je odvisno od zornega kota. Kateri zorni kot je pravi, je to devetdeset stopinj? Objektiv naravnam na široko, da se v zaslonu ujame celoten izvir. Voda se za kratko brzico upočasni, do Ljubljane in Save bo tekla v miru. Ne mudi se mi, pod plezališčem v Mirkah doživim naslednji izvir, preden se iz tega ozkega okolja podam na odprto Cerkniško polje.
Znanost je večkrat poskušala pojasniti to čudo narave, vendar je potrebno imeti čut, čut za naravo. Zato narave ne bom gledal, vanjo bom zrl, gre za opazovanje s čutom, gledanje z žarom. Pri razumevanju mokrote znanstvena razlaga bolj malo pomaga, še največ odtehta lastna izkušnja, razlaga pri Rešetu mož, ki se potopi v vodo. V jezerski vodi se zrcalita lepota zaraščenih Javornikov in plehkost tankih, kamnito sivih oblakov, vendar mi ni žal, da je moj čas na planem polju potekel.
Ko se ne trudimo ohranjati naravo takšno kot je ustvaril Bog, uničujemo samega sebe, kajti brez narave ni življenja in brez življenja narave se nam bliža konec, ki si ga nihče ne želi, še najmanj pa mi sami. (Sandi)
V skriti dolini je stalna razstava umetnin reke Raka, pri Velikem naravnem mostu ta hip svoje vezenje razstavlja Marjetka. Zakaj nam morajo o umetnosti govoriti umetnostni kritiki, zakaj vgrajenih vzgibov ne znamo več prepoznavati sami? Naravo zmore še vedno čutiti vsak sam, ob vodnih izvirih mi gre to še najlažje. Kotliči so eden takih, v njem se potopljeno deblo meša z odsevom okoliških dreves. Pred enim tednom je bilo tu filmsko vzdušje: svetloba se je spreminjala vsakih nekaj sekund, sonce je prehajalo v senco in močne barve v šibke kontraste.
Potrudimo se biti boljši kot kdajkoli in dati blagor medsebojnega odnosa in vzgoje na prvo mesto prioritetne lestvice našega truda in poskrbeti tudi za naše okolje, saj nam je danost bivati v prelepem okolju, polnem prelepih trenutkov v sožitju z naravo.
Čeprav se imenuje Mali, je obok naslednjega naravnega mostu veličasten in jama pod njim skrivnostna. Moški del družbe okleva, ali bi si ogledal kletni del te znamenitosti. Čeprav je njihova domača Sobota daleč, jim je sestop v globel odveč, a se le dajo prepričati, da je spodnji zorni kot vreden ogleda, tako malo truda jim bo treba vložiti za nov velik pogled.
Dan se konča pri gradu Snežnik, nekje bom moral prespati. Pred tednom dni sem izbral pot Rudija Kravanje, takrat je bil še mrak, občasno oblečen v oblak. Danes je noč polna teme in lovska pot pokrita s padlim bukovim listjem. Zorni kot imam ozek, osredotočen na teren pod nogami ali na začetek teme, iščoč nadaljevanje poti. Prenočišča tu planinci ne priznavajo za adut koče, a danes v tihi jedilnici ždi tris Kranjčanov, od doma do sem so prišli peš v vsega treh dneh. Jutri sestopijo v Bistrico in zmaga je njihova.
Ko zaupamo vase, se prepuščamo Božji volji v nas samih, da nam pokaže pravo pot samozaupanja in verodostojnosti naših odločitev in sprememb, in nas postavlja na pravo pot. Ko se trudimo za druge, da jih ozavestimo o naših spremembah, takrat se trudimo narediti svet boljši, kot je kdajkoli bil, saj ko smo ponosni nase, se nam odpira blaginja našega bivanja. (Sandi)
Zjutraj sonce vzide tako kasno, da ga zlahka ujamem. Spodaj je lepa romarska pot na goro še pusta, a bo kmalu na njej množica posameznikov, vsak s svojim osebnim odnosom do gore. Ljudje radi izpolnjujejo romarske dolžnosti in s primorske strani nosijo polena, za skupno dobro, da bo vsem toplo v koči. Letos so se na notranjski strani gore pritožili, da take možnosti nimajo, tudi sami bi radi imeli tovrsten obred.
Po vrhu postopam in se domislim: znanstvenemu pristopu k naravi nekaj manjka, da bi bil celosten, tako kot nekaj manjka filozofskemu pogledu na Boga. Poskuša biti objektiven, a je le neoseben. Razlika med filozofiranjem o Bogu in med vero v Boga je tolikšna, kot je razlika med seksom in ljubezenskim aktom.
Vse dobre stvari se vračajo in se desetkrat ali stokrat povrnejo, ko jih delamo iz čistega srca. Čisto srce nas vodi po poti ljubezni in sprejemanja samega sebe. Ko se začnemo sprejemati v svoji podobi, nam Božja podoba ni daleč. (Sandi)
O vidljivosti prejšnje nedelje bi se dalo zapeti Josipino pesem "Magla svuda, magla oko nas". Nekaj me je prijelo, da sem tiste nedelje brez razgleda za nekaj stopinj premaknil zorni kot spletne kamere. Tiralica za storilcem je prišla tudi do mene, danes to lahko popravim, kot zmorem in znam. A glej, na goro pridejo pravi amaterji, ki profesionalno popravijo zorni kot kamere. Gre za zelo resne, a tudi srčne in dobre ljudi.
Ali je tisto, kar človek običajno govori drugim, pripravljen slišati sam? Pred dnevi sem jim napol v šali odpisal, da se vidimo na spletu, sedaj pa pred spletno kamero skupaj stojimo in čakamo na dnevni posnetek. Vedno se dogodi kaj novega, si na predvečer mislim med spustom proti Gašperju, vedno je kdo, ki pomaga dopolniti zgodbo, danes so to bistriški radioamaterji. Dokler bom znal videti sveže fotografske motive, bo Snežnik ostal del izletov.
Ko se odpremo vsemu lepemu, kar nam Bog pošilja v naše življenje, takrat šele cenimo vsak najmanjši trenutek našega bivanja v družbi čudovitih ljudi, ki nam jih Bog postavlja na pot, saj se trudi, da nam omogoči optimalen razvoj skozi preizkušnje in skušnjave, ki nam odpirajo nova vrata samozaupanja in Božjega miru v nas samih. (Sandi)
Kateri zorni kot je pravi? Tisti, s katerim vidim usklajenost žive narave, in fotoaparat mi je pri tem v pomoč. Z njim se učim gledati podrobnosti, videti nekaj, česar še nisem opazil, znati znan motiv opaziti drugače. Tujci, pridite v Slovenijo, v naših godovih še vedno domujejo medvedi in volkovi, in čeprav jih ne boste videli, boste čutili pravo naravo.
Ko se odpremo Božji ljubezni v nas samih, nas le-ta postavlja v center bivanja samega in nam kaže pot radosti in sprejemanja življenja kot darilo, saj življenje ni samoumevno, če si ga ne zaslužimo z vsakdanjim odrekanjem pohlepu in notranjemu nemiru. (Sandi)
Citati: Sandi Dolinar, Nova spoznanja
Iztok Snoj