PZS - Zdenka Mihelič: 24. oktobra, je bila v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani okrogla miza Planinstvo kot vez z domovino
PZS: Komentar Franc Zabukošek, 02.11.2013
V letu 2013 slovenska planinska organizacija praznujeta 120 let od začetka organiziranega planinstva v Sloveniji. Planinska zveza Slovenije je ob podpori Urada Vlade RS za Slovence in Svetovnega slovenskega kongresa poleti v tem okviru pripravila in izvedla Planinski dan pod Triglavom za mlade.
Kot nadaljevanje obeležitve te pomembne obletnice pa je sedaj v sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom, Slovenskim planinskim muzejem, s Slovenskim gorniškim klubom Skala in Triglavskim narodnim parkom pripravila okroglo mizo, s katero smo želeli vsem slovenskim rojakom približati domovino prek planinstva ter jim predstaviti začetke planinske dejavnosti v Sloveniji.
Slovenci smo planinski narod, kar vedno znova dokazujemo z obiski gora, miselnostjo in našo pripadnostjo planinstvu - tako v Sloveniji kot zunaj državnih meja. Planinstvo namreč ne pozna meja, močno je zakoreninjeno v nas, v naši narodni zavesti, ki je gotovo pripomogla tudi k državnosti, pokončnosti in ljubezni do domovine. Kako močna vez z domovino je planinstvo, pa lahko vedo le naši zamejci in rojaki po svetu. Najboljši znaki rodoljubnosti so tudi naše zastave na najvišjih vrhovih sveta, slovenska imena smeri in vrhov vsepovsod po svetu.
Na okrogli mizi sta v prvem delu po uvodnem pozdravu dr. Borisa Pleskoviča, predsednika Svetovnega slovenskega kongresa, ki je bil odličen gostitelj četrtkovega dogodka, in slovenske narodne himne »Slovenec sem« v predavanju z naslovom »Jubilej SPD in začetki organiziranega planinstva - Triglavski prijatelji« sodelovala prof. dr. Tone Strojin in moderator Franc Zabukošek.
Dr. Strojin je poudaril začetke planinstva na Slovenskem, ki se ni začelo z organizacijo, ampak z obiskovanjem gora, naredil je pregled vse od prvega dokumentiranega vzpona na Triglav leta 1778 in pri tem izpostavil nekaj zanimivih dejstev. Dr. Strojin ni pozabil tudi na ustanavljanje planinskih organizacij po svetu, od najstarejše leta 1857 ustanovljenega angleškega The Alpine Cluba pa švicarskega SAC-a, italijanskega CAI-a in vse naprej. Lepo je predstavil Gorsko društvo Triglavski prijatelji z začetki maja 1872 v Bohinju pod vodstvom Ivana Žana, zavzemali so se za ustvarjanje društev, za nabiranje članstva, za gradnjo planinskih koč in zavetišč (Triglavski tempelj/današnji Dom Planika pod Triglavom). Vendar pa je vladna komisija v Ljubljani odločila, da se društvena pravila odklonijo.
Slovensko planinsko društvo (SPD), katerega naslednica je Planinska zveza Slovenije, je bilo uradno ustanovljeno 27. februarja 1893. Dr. Strojin je izpostavil zelo pomembni Planinski vestnik, ki je bil takoj od začetka SPD informativni list za vsakega člana in na ta način močna vez s članstvom. Planinski vestnik, za katerega se je potrebno zahvaliti prvemu predsedniku SPD Franu Orožnu, je uradno začel izhajati leta 1895, a je imel dejansko začetke že dve leti prej, saj je bilo to hkrati glasilo in društveno poročilo skupaj, vendar pa je odlično skrbelo tudi za literarne članke. Dr. Strojin je poudaril pomen odličnega moža in gornika Alojzija Knafelca, ki je praktično eden najpomembnejših mož, saj je z rdeče-belo markacijo poskrbel za označitve planinskih poti, ki so vodile že do marsikatere planinske koče, danes pa si brez Knafelčevih markacij ne moremo zamišljati planinstva.
V drugem delu so se predstavile slovenske planinske organizacije doma in po svetu ter podale svoj pogled na sedanje vezi ter možnosti sodelovanja v prihodnje. Izpostavile so tudi problematiko, s katero se ukvarjajo pri svojem delu. V začetku so na okrogli mizi, ki jo je moderiral vodja Slovenskega planinskega muzeja in podpredsednik PZS Miro Eržen, so sodelovali Irena Vadnjal z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, s strani Planinske zveze Miro Eržen, nato predsednik Slovenskega gorniškega kluba Skala Gregor Gomišček, v. d. direktorja Triglavskega narodnega parka dr. Peter Skoberne in Janez Kavar, predsednik Združenja vojaških gornikov Slovenije. Vsi so predstavili vlogo planinstva in povezovanja v svojih organizacijah in delovanjih s sorodnimi organizacijami doma in po svetu.
Sledile so odlične predstavitve delovanja slovenskih planinskih društev v zamejstvu in po svetu. Predstavili so bogato delo na področju planinstva in tudi sicer na področju slovenstva v svojem okolju, izpostavili pa so tudi problematiko, s katero se srečujejo pri svojem delu. Štefan Felbar je predstavil delovanje Slovenskega planinskega društva na Predarlskem v Avstriji, Boris Kambič delovanje Slovenskega planinskega društva Bariloche v Argentini, Marinka Pertot Slovensko planinsko društvo Trst v Italiji, Darko Mohar Planinsko skupino Kulturnega prosvetnega društva Bazovica z Reke na Hrvaškem, Luisa Battistig Planinsko družino Benečije v Italiji in Anton Starman Slovensko planinsko društvo Celovec iz Avstrije.
Z dogodkom, ki mu je prisostvovalo preko 50 sodelujočih in udeležencev, smo želeli okrepiti vez med domovino in slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah in po svetu. Planinska zveza pa se je predstavila tudi z razstavo 120 let SPD/PZS, ki močno poudarja vzgone za planinstvo in organiziranje planinstva na Slovenskem.
Pripravila in fotografirala: Zdenka Mihelič