Dušan Polajnar: Letošnje 65. zasedanje IKAR-CISA je bilo na Hrvaškem na otoku Brač v kraju Bol od 16. do 19. 10. 2013. Prvič v zgodovini IKAR so se gorski reševalci zbrali na otoku. ...
Srečanje se je začelo v sredo z delovnim dnem. Vodilna nit delovnih točk je bila povezava med klasičnim in helikopterskim reševanjem. Posamezne organizacije GRS so predstavile delovne točke na Vidovi gori. Predvideno je bilo, da bodo vse vaje pokazali brez helikopterja. Prikaz pobiranja v steni sta prikazali na dva načina Air Zermatt in Alpine Rettung Schweiz (ARS). Sledilo je pobiranje po kanadskem načinu. Vsi ti trije načini so si podobni razlika je samo izvedbi posameznih postopkov. Predstavniki GRS Guardia di Finanza iz Italije so prikazali nosila za ponesrečenega za delo v steni. Za konec so predstavniki GRS Gendermarie iz Chamonixa (PGHM) predstavili pripravo za pobiranje ponesrečenega s helikopterjem iz stene. Pripravo imenovano Lezard so reševalci razvili skupaj s tovarno Petzl. Posebnost priprave, ki jo sestavljajo centralni del, kamor sta med reševanjem vsak s svojim krakom pripeta reševalec letalec in ponesrečeni še tretji krak s katerim sta pripeta v steni. Posebnost tega kraka je, da se v primeru nenadnega dviga helikopterja sam izpne pri obremenitvi večji kot 20 kg. Razvoj priprave je zaključen. V začetku naslednjega leta jo bodo testirali poleg PGHM tudi v Air Zermatt. Po testiranjih se bodo odločili o uporabi.
Vse vaje so potekale v deževnem vremenu. Po kosilu se je vreme izboljšalo in začelo se je delo s helikopterjema. Najprej so hrvaški gorski reševalci pokazali vajo reševanja iz navpične stene s helikopterjem MI 8. Sledila je predstavitev pobiranja reševalca in ponesrečenega iz stene s helikopterjem Bell 249
Poleg helikopterja MI 8 sta sodelovala tudi dva najnovejša helikopterja in sicer iz Air Zermatt Bell 249 in helikopter proizvajalca Eurocopter EC 135P-T3. Prisotni piloti na zasedanju IKAR so s helikopterjema tudi poleteli.
Vodniki reševalnih psov so izvajali praktični del na drugem kraju. GRS Nemčije je predstavila terensko vozilo Steinbock (Kozorog). V vozilu imajo navigacijske, komunikacijske naprave in daljnogled, ki poleg dnevnega omogoča tudi nočno opazovanje terena. Dodatna oprema je letalna naprava - helikopter, na katerega se namesti fotoaparat ali kamera. Vodi se ga iz terenskega vozila, kjer se na monitorju vidi teren preko katerega leti..
Od četrtka do sobote je sledilo delo po komisijah IKAR. V petek so se predstavili proizvajalci opreme. Ortovox je v svoj model M3+ vgradil še RECCO reflektor kot aktivni backup sistem. V žolni je vgrajena aktivna (baterija) in pasivna (RECCO) tehnologija.
Pieps je predstavil airbag nahrbtnik sistem JETFORCE. Pri tem nahrbtniku se napihljiv balon ne polni iz kartuše s stisnjenim zrakom ampak z zrakom okoli nas, ki ga v balon piha poseben ventilator. Prednost je v tem, da ni potrebno menjati kartuše po vsaki aktivaciji balona, saj akumulator, ki napaja elektroniko in poganja ventilator z enim polnjenjem zadostuje za večkratno uporabo. Sistem sta skupaj razvila Black Diamond in Pieps. 200 litrski balon se napolni v 3.5 sekunde. Zračni balon se po 3 minutah samodejno izprazni in ustvari možni zračni žep. Za aktivacijo imamo posebno ročko, kjer so tudi svetlobne lučke, ki nam kažejo stanje sistema. V prodaji bo naslednjo zimo.
V petek popoldan so svoje delo predstavili člani GRS Hrvaške na lokalnem dogodku. Prikazali so reševanje ljudi s helikopterjem iz morja in z ladje.
V soboto dopoldan so sledila preventivna predavanja za vse komisije. Zanimiv predavanje je pripravil predstavnika PGHM iz Chamonixa Blaise Agresti o Analiza tveganja pri kvalitetnem procesu usposabljanja in nesreče. Za izhodišče je vzel, da je od leta 1958, ko je bila ustanovljena PGHM pa do danes umrlo 61 gorskih reševalcev, 21 jih je umrlo med reševalnimi akcijami, 40 pa med treningi ali vajami. V zadnjih desetih letih so se vsi smrtni primeri zgodili v času usposabljanja ali treninga. Letos je umrlo 5 reševalcev. V vseh centrih PGHM imajo letno 5500 reševalnih akcij, 6000 dni usposabljanja za gorske reševalce in v nadaljevanju za gorske vodnike, 48000 dni usposabljanj za gorsko reševanje na delovnem mestu. Zasnovali so poseben proces obvladovanja tveganja s katerim želijo zmanjšati število nesreč. Sistem vsebuje kartografijo notranjega tveganja, pridobljenih izkušenj v procesu, poročanje o nesreči, spremljanje in nadzor tveganja. V sistem so vključili preventivo. V kulturo vodenja tveganja in napak so uvedli: javljanje, odkrivanje neskladij, vzrok za analizo, organizacijske dejavnike, preprečevanje ponovitev dogodkov in varnost za ponesrečenega.
Prijava alarmnega stanja zaupnikom vsebuje, ugotovitve podrobnega opisa dogodka vseh sodelujočih, ugotovitve o neskladnostih ali neupoštevanju pravil, predlog ukrepov za obvladovanje tveganja in izvajanje nadzora - preverjanje. Pri poročanju alarmnega stanja so vključili naslednje faktorje: podrobno opis ponesrečenega; kompetence, kvalifikacije in izkušnje vključenih v reševanje; komunikacijo in povezanost skupine; naloge po protokolu in check listah; delovne pogoje; odsotnost organizacijskih postopkov; institucionalni okvir - prioritete, strategija in politika. Proces so preizkusili ob letošnji nesreči, ko je reševalec pri pripravi delovišča na ledeniku padel v ledeniško razpoko.
Hrvoje Dujmic iz GRS Hrvaške je podrobno opisal plaz na Kamešnici preteklo zimo, kjer je umrl Edo Ratelj. To je bil prvi primer, da je GRS Hrvaške sodelovala v organiziranem reševanju v plazu.
V soboto popoldan so predsedniki komisij IKAR predstavili letna poročila dela v preteklem letu in načrtih za prihodnje. Po tem je sledilo še zasedanje delegatov IKAR.
Predsednik IKAR Gerold Biner je predstavil dnevni red zasedanja, ki je bil dopolnjen z dodatnim predlogom GRS Avstrije in s podelitvijo znakov častnim članom IKAR. Delegati so dnevni red potrdili. Prisotnih je bilo 28 A-članic (od 35) in 14 B-članic (od 26). Sledil je pregled in potrditev zapisnika zasedanja delegatov 2012 v Krinici. Delegati so brez pripomb zapisnik potrdili. Letno poročilo IKAR je predstavil predsednik. Poudaril je prizadevanja predsedstva IKAR za ureditev pisarne IKAR, ki jo imamo sedaj v centru REGA v Zürichu. Do sedaj zaposlena v pisarni je odšla in sedaj imamo novo Pascale Hosennen. Predsedstvo je pripravilo spremembe Statuta, ki ga bodo tudi danes delegati potrjevali. Ob zaključku je povedal, da se naslednje leto po zasedanju IKAR umika z mesta predsednika. Razlog je v službenih obveznostih.
Računovodja IKAR v letu 2012 Felix Meier je podal finančno poročilo IKAR za leto 2012. Prihodki so bili v višini 77.374,46 EUR. Odhodki pa v višini 75.362,87 EUR. Poslovanje je bilo pozitivno. Ostanek 2.011,59 EUR se prenese v kapital IKAR. Celotni kapital IKAR je na dan 31.12.2012 znašal 127.417,19 EUR.
Neplačevanje članarin članic je bilo tudi v preteklem letu, tako nista obveznosti pokrili GRS BIH in Bombers iz Katalonije.
Računovodkinja IKAR Rosaria Heeb je predstavila finančni plan za leto 2014. Pričakujemo prihodke v višini 77.600,00 EUR ter odhodke v višini 110.300,00 EUR. Višina odhodkov je povečana zaradi zasedanje IKAR naslednje leto v ZDA. Predvideni stroški za potovanje in prevajanja so povečani. Predsedstvo bo poskusilo najti rešitev za pokrivanje teh stroškov.
Po pozitivnem poročilu revizorjev IKAR so delegati finančno poročilo in plan za 2014 potrdili.
Spremembe Statuta IKAR so bile predvsem zaradi vpisa kraja pisarne v Statut in pa podrobnejše opredelitve dela posameznih organov IKAR. Na spremembe ni bilo pripomb in delegati so spremembe Statuta IKAR potrdili.
Pri točki imenovanje novih članic ali izključitve iz IKAR v tem letu ni bilo kandidatov. Za vključitev imamo kandidate, ki pa še niso izpolnili vseh zahtevanih pogojev za vstop.
Zasedanje leta 2015 bo na Irskem. Imenovani člani predsedstva so si kraj ogledali. Podrobnosti glede izvedbe in nastanitve se še urejajo.
Dogovor glede delovnega dne v ZDA. Komisije IKAR bodo skupno pripravile program. Tema množična nesreča v gorah.
Sledil je kratek predstavitveni film o Lake Tahoe, kraju zasedanja IKAR 2014. Podrobnosti o potovanju iz Evrope bodo posredovane članicam. Predsednik GRS Hrvaške Vinko Prizmic je predal zastavo IKAR vodju organizacijskega odbora Danu Hourichanu.
Sledile so volitve revizorjev IKAR. Razlog je v prenehanju delovanja enega revizorja. Za nova revizorja so delegati za obdobje do 2016 potrdili: Arthurja Rohreggerja in Jürgena Negele.
Predsednik GRS Avstrije Franz Lindenberg je predstavil pobudo avstrijskih reševalcev o strategiji vodenja, analiz, odločitev, planiranja, evaluacije v IKAR in obveščanja članic. Pobudo so delegati potrdili.
Predsednik IKAR se je opravičil zaslužnim članom IKAR, Brunu Jelku, Felixu Meier, Danilu Škerbinku in Heini Malueju, ker jim lansko leto ob imenovanju za zaslužne člane IKAR ni podelil tudi zlatega znaka IKAR. Izročil jim jih je letos.
Ob zaključku se je predsednik zahvalil še gorskim reševalcem iz Hrvaške za izvedbo in nekaterim izročil priložnostna darila. Prav tako se je zahvalil prevajalcem na zasedanju.
Zadnje leto aktivno deluje tudi skupina za preventivo pri IKAR. Skupina je imela dvodnevni usklajevalni sestanek v Splitu 14. in 15.10.2013. V skupini trenutno delujejo predstavniki 10 organizacij IKAR. Skupina se je usmerila na zbiranje statističnih podatkov in pripravo poročil o poročanju o nesrečah. Z zbiranjem statističnih podatkov, ki so v posameznih članicah različni, želimo poiskati posamezne vzorce nesreč v nadaljevanju pa tudi rešitve ali sugestije za preprečevanje teh nesreč. Želimo pripraviti tudi spletno mesto, kjer bi obiskovalec, ko pride v neko deželo na enem mestu našel podatke (povezave) na spletne strani za razne aktivnosti v deželi in tudi kaj narediti v primeru nesreče. Delo skupine je predsednik Per-Olov Wikberg predstavil na zasedanju IKAR v soboto. Za v prihodnje smo sprejeli naslednje zaključke in predloge: Preventivno delo je podpora reševalnemu delu. Ne moremo izbrati eno ali drugo saj si v osnovi oba prizadevata za varnost. Prizadevamo si izdelati boljše zbiranje statističnih podatkov, da bomo dobili vzorce, ki bodo kazali tudi rezultate preventivnih programov. Sodelovanje z organizacijami izven IKAR, ki imajo preventivo že uveljavljeno. Spoznati, da je delo preventivne skupine pomemben prispevek k celotnemu delu IKAR. Misel za zaključek. Preventivnega dela se ne da meriti!
Dušan Polajnar