Gorenjski Glas - Jelena Justin: Koštrunove špice (2505 m) - Koštrun je kastriran oven.
Zakaj ima gora ime po njegovih rogovih, ne vem. Spomenik groze prve svetovne vojne. Gora, ki spominja in opominja na vsakem koraku. A zgodovina nas očitna ni naučila ničesar. Čarobni svet kozorogov.
Danes se bomo spet odpravili v čudovite Zahodne Julijce, ki vedno navdušijo. Obiskali bomo še eno od sosednjih gora Viša, kjer nas ostaline preteklosti spominjajo na vojne nesmisle, ki so se dogajale pred skoraj stotimi leti v tem delu Julijskih Alp. Ostaline, ki nas navdajo z grozo in obenem opomnijo, naj se vojni nesmisli ne dogajajo nikoli več! A očitno nas zgodovina ni naučila ničesar.
Izhodišče današnjega vzpona je Sella Nevea, prelaz, prek katerega se lahko spustimo v Rezijo. Mimo Kranjske Gore se zapeljemo proti Trbižu. Malce pred njim zavijemo levo proti Bovcu ali Predelu. Ob Rabeljskem jezeru zavijemo desno proti Nevejskemu sedlu/Sella Nevea. Sledimo do sedla, kjer na desni strani zagledamo manjše parkirišče, nad katerim je tudi manjše smučišče.
S parkirišča nadaljujemo po makadamski poti po desni strani smučišča. Sledimo poti št. 625, se nekaj časa vzpenjamo po cesti, nato pa nas markacije usmerijo levo, v gozd. Pot skozi gozd se strmo dvigne. Trikrat prečimo makadamsko gorsko cesto. Levo se odcepi pot, ki vodi proti planini Pecol oz. koči Brazza, mi nadaljujemo naravnost. Pot začne zavijati desno in prečiti pobočje. Smo na travnatem območju. Hitro pridobivamo na višini. Gremo mimo ostalin starih, kamnitih objektov, nato pa se v prečnem vzponu povzpnemo na sedlo Scalini, 2022 m. Pot do sedla je čudovito razgledna, sploh pogled v smeri prihoda prikaže kaninsko pogorje v vsej njegovi mogočnosti. S sedla se spustimo, krajši čas sledimo proti koči Corsi, nato pa nas smerokaz na skali usmeri levo, na pot št. 626, v krnico, na vrhu katere je Škrbina prednje Špranje, 2138 m. Na začetku sledi vzpon po travnatem pobočju, a z vsakim višinskim metrom smo bliže strmim pobočjem Punta Plagnis na levi strani in Koštrunovih špic na desni strani. Na Škrbini je razpotje poti; levo gre pot Ceria Merlone, ki preči Poliške Špike, mi pa zavijemo strmo desno na pot Anita Goitan, ki pelje proti Škrbini zadnje Špranje. Takoj s Škrbine je strm vzpon po travnatem pobočju, ki je po dežju precej neudoben in na meji zdrsa. Z zahodnega pobočja gore počasi v prečnem vzponu preidemo na južna pobočja. Prečimo strma pobočja, zato je potrebne kar nekaj previdnosti. Strmina ne popušča, skale se mešajo z zemljo in travo; previdno. Ko smo skoraj na glavnem grebenu, nas precej velik možic opomni, da moramo zaviti levo. Rahla prečka v levo in nekaj metrov strmega terena, ko bomo pred seboj videli znamenite izklesane in betonirane stopnice. Povzpnemo se po stopnicah. Jeklenice ni nobene, na stopnicah je nekaj grušča, zato počasi in previdno. Na vrhu stopnic smo pri vhodu v vojaški rov, ki je prepleten in na koncu vsakega je strelna lina. Groza in nedoumljivost, ki jo je nemogoče razumeti. Tik ob rovu je treba prosto preplezati približno dva metra, nato pa se v nekaj korakih sprehodimo do vrha.
Koštrunove špice postrežejo s čudovitim razgledom, saj imamo v neposredni bližini mogočni Viš, pred nami pa se razprostira tudi greben Poliških Špikov, preko katerih poteka zavarovana pot Ceria Merlone; Špik nad Špranjo, Špik nad Nosom, Škrbina nad Tratico, Špik Hude police, Špik nad Cjanerico, Špik nad Plazom, Vrh Brda in končno Montaž oz. Špik nad Policami. Z nekaj sreče nas bo s sosednjega travnatega vrha opazoval kakšen kapitalen kozorog.
S Koštrunovih špic sestopimo po poti vzpona. Previdno na tistih dveh metrih, ki jih moramo preplezati navzdol, pozorno pa tudi na izklesanih stopnicah, da nam ne zdrsne. Ko pridemo do markirane poti, pa lahko nadaljujemo levo do koče Corsi, od koder se vrnemo nazaj na Nevejsko sedlo, ali pa preprosto sestopimo po poti vzpona.
Nadmorska višina: 2505 m
Višinska razlika: 1315 m
Trajanje: 6 ur
Zahtevnost: 5 zvezdic
Jelena Justin