Slovenec (1933): Celje, 12. november 1933.
Danes je Savinjska podružnica praznovala 40 letnico svojega obstoja. Svečanost se je pričela že na predvečer, ko se je zbralo v Narodnem domu lepo število prijateljev planin na planinskem večeru. Opolnoči so trije Savinjčani čestitali podružnici SPD k njenemu 40 letnemu jubileja.
Današnje slavnostno zborovanje, ki je bilo obiskano bolj slabo, je otvoril sedanji predsednik g. dr. Milko Hrašovec, ki je takoj v začetku poudaril, da so leta 1893. ustanovili naši predniki to najstarejšo podružnico. V naših krajih so takrat vladale drugačne razmere, tu je odločala tujčeva pest. V dušah naših prednikov je rasel proti temu odpor in eden izmed sadov tega odpora je bila tudi ustanovitev te podružnice. Da so ostale Savinjske planine tako čisto slovenske, je zasluga prav te podružnice. Predsednik je pozdravil vse, ki so prihiteli na to slavnostno zborovanje, predvsem pa zastopnika bana in podbana, okrajnega glavarja g. dr. Vidmarja, mestnega načelnika g. dr. Goričana, g. župana Goričana. g. župana Goričarja iz Mozirja, ustanovitelja Savinjske podružnice g. Goričarja Leopolda iz Mozirja, častnega člana g. Tillerja, ravnatelja g. dr. Tominška, urednika »Planinskega Vestnika«, zastopnika tiska, mag-ravnatelja g. Šubica, kot zastopnika Tujskoprometne zvezo v Mariboru ter Olepševalnega in tujskoprometnega društva v Celju, zastopnika hrvatskega planinskega društva »Runolist« v Zagrebu gg. Sorta in Zajca, zastopnike mariborske, konjiške in slovenjbistriške podružnico, CMD, celjskih uradov ter gorske oskrbnike.
Po pozdravnem govoru je podal izčrpno sliko o 40 letnem delovanju podružnico g. prof. Brodar. 20. avgusta 1893 je bil ustanovni občni zbor podružnice v Mozirju. Največ zaslug za ustanovitev je imel sedaj že pokojni učitelj Fr. Kocbek. Vse naše planine so bile tedaj v trdi nemški posesti. Treba je bilo osvojiti slovenske planine, katera borba je bila pa precej huda, ker podružnica ni imela za seboj močnega slovenskega centra tem več samo Celje, ki pa je bilo v tistih časih najmočnejša nemškutarska trdnjava. Med prvimi člani je bil tudi pesnik A. Aškerc, tedaj kaplan v Mozirju. Veliko zaslug si je pa pridobil za razvoj podružnice vseuč. prof. dr. Frischauf iz Gradca ki je sicer po rodu Nemec, a je ljubil naše planine. Nato je v bežnih slikah opisoval govornik delo in napore podružnice in njenih vodilnih osebnosti, da pripravijo dostop v Savinjske Alpe čim enostavnejše. Rasle so koča za kočo, zaznamovale so se poti, delale nove ceste in poti. Veliko se je storilo tudi na znanstvenem polju. Krona društvenega dela je bila zgraditev ceste iz Solčave v Logarsko dolino in postavitev planinskega doma v njej. Savinjska podružnica je šla še dalje. Kupila je od ljubljanske škofije gorat in skalnat svet v Savinjskih Alpah, ki naj postane naš narodni park. Veliko se je morala podružnica boriti pred vojno s takratnimi gospodarji, Nemci, a počasi in sistematično so padale nemške postojanke druga za drugo in s tem preprečila, da bi se polastili teh naravnih krasot Nemci. Posvetila je veliko pozornosti tudi raziskovanju podzemeljskih jam, delala na literarnem polju in posveča zadnje čase posebno pažnjo smučarstvu.
Po tem predavanju je čestital kot prvi podružnici v imenu osrednjega odbora, predsednik g. dr. Pretnar, govorili so še in želeli društvu v bodoče uspehov pri delu med drugim: mestni načelnik ds. Goričar, Goričar v imenu Mozirja, zastopnik hrv. plan. društva »Runolist« v Zagrebu Šorš, dr. Tominšek, mag. direktor Šubic, inž. Šlajmer. Po teh pozdravnih govorih je prebral predsednik pismene pozdrave podbana dr. Pirkmajerja, predsednika Saveza plan. društev dr. Tominška. Hrv. plan društva v Zagrebu, hrv. tur. klub »Sljeme« v Zagrebu. TK Skala v Ljubljani, Tujsko- prometne zveze v Mariboru, predsednika Zveze za tujski promet v Ljubljani, dr. Marna, podružnic SPD v Šoštanju in Trbovljah, ter brzojavni pozdrav podružnice v Kranju.
Končno je bilo sklenjeno, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju.
Ob 11 je predsednik zaključil slavnostni občni zbor.
Slovenec, 13. november 1933