Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Raznoterosti

Planinski vestnik (1904, str. 29-30): Zemljevid / Gospodarski odbor / Na letošnjem občnem zboru / Umrl je / Znamenit prstan / Observatorij / H. Hoek / Občni zbor "Kamniške podružnice" /

Raznoterosti.

Zemljevid zdravišča Bleda in okolice. Društvo za pospeševanje prometa tujcev na Bledu je izdalo gorenji zemljevid v merilu 1 : 75.000, da olajša izletnikom in turistom potovanje po Gorenjskem. Zemljevid je jako natančno in razločno izdelan, zato ga priporočamo vsem našim članom in drugim prijateljem naše dežele. V zalogi ga ima navedeno društvo na Bledu samo 2000 izvodov, zato naj nihče ne zamudi prilike ter si ga takoj naroči. En izvod stane 30 h. Vsa šolska vodstva po Gorenjskem so dobila ta zemljevid v pouk mladine.

Gospodarski odbor v Planini nad Jesenicami je dovolil kranjski sekciji Nemškega in avstrijskega planinskega društva uporabo nekega studenca pod Golico pod tem pogojem, da postavi pri studencu tablo s tem napisom v slovenskem jeziku: »Podobčina Planina ima pri rabi vode prednost pred Nem. in avstr. planinskim društvom«.

Na letošnjem občnem zboru sekcije kranjske Nem. in avstr, planinskega društva je zbrana gospoda bridko tarnala, da ne uživa pri slovenskem občinstvu, zlasti pri slovenskih občinah tiste naklonjenosti, katero baje zasluži njeno »plodonosno« delovanje. Samo ob sebi se razume, da se je pri tej priliki napadalo tudi »Slovensko planinsko društvo« in delalo odgovorno za vse neuspehe sekcije kranjske. Razmišljevanje o vzrokih nepriljubljenosti se prepušča odboru imenovane sekcije, slovenske občine — zlasti po Gorenjskem — pa naj bodo uverjene, da je njih postopanje, dokler jih graja nemška gospoda, gotovo v narodnem pogledu pravilno. Najboljši odgovor na vse napade kranjske sekcije pa bo, če posamezniki ter tudi gospodarski in občinski odbori vsak slučaj, ko gre za odstop, sveta za kako planinsko napravo, nemudoma naznanijo »Slovenskemu planinskemu društvu« in mu dado vselej prednost. Dalje naj posamezniki in tudi gospodarski in občinski odbori vselej, kadar dovolijo kakemu društvu uporabo sveta za kako planinsko napravo, stavijo kot prvi in glavni pogoj, da se ohrani pri napravi slovenski značaj kraja. Zahtevajo naj, da morajo biti vsi kažipotni napisi, vsi drugi napisi in vsi razglasi v planinskih kočah na prvem mestu slovenski, zahtevajo naj dalje tudi, da se rabijo v napisih, sestavljenih v tujem jeziku, le od nekdaj običajna domača zemljepisna imena, ne pa kake bedaste tuje skovanke. Poskrbi naj se tudi, da se vsi ti pogoji izrečno in točno navedejo v pogodbah, s katerimi se da dovoljenje za uporabo sveta. Dober zgled je dal o tem pogledu gospodarski odbor v Kranjski gori, ki je dovolil kranjski sekciji uporabo sveta za zgradbo poti iz Velike Pišnice skozi Krnico na Kriške pode le s tem pogojem, da se napravijo vsi kažipotni napisi brezpogojno tudi v slovenskem jeziku, še boljši zgled bi bil pa dal, ako bi bil zahteval za slovenščino prvo mesto. Na ta način se pribori domačemu jeziku tisto spoštovanje, katero so mu dolžni izkazovati oni, ki uživajo gostoljubnost in dobrohotnost našega naroda.

Umrl je 5. januarja t. l. Karel Alfred pl. Zittel, predsednik bavarske akademije znanosti, tajni svetovalec, od l. 1886.—1888. predsednik osrednjega odbora Nemškega in avstrijskega planinskega društva. Znameniti so njegovi znanstveni spisi o Alpah.
K.    
Znamenit prstan. Angleški stotnik Arkwright se je 13. oktobra 1866. l. pri plezanju na Montblank s tremi vodniki ponesrečil. Arkwrightovo truplo so našli 5 let pozneje, manjkalo pa je takrat prstana s črkama M. A., katerega so lani delavci našli v dolini pri Chamonixu. Prstan je bil namreč ostal v ledeniku in se je ž njim polagoma pomikal v dolino. Župan v Chamonixu je kupil ta znameniti prstan in ga je poslal kot spomin rodovini ponesrečenega stotnika.
K.    
Observatorij na gori Monte Rosa, za katerega zgradbo so si pridobili največ zaslug učenjaki iz Turina, Siene in Pavije, je dogotovljen. Koča ima teraso, ki služi za opazovališče, in pa sedem sob z dvojnimi lesenimi, z bakrom obitimi stenami in je bogato preskrbljena z orodjem, potrebnim za znanstveno opazovanje.

K—c.

H. Hoek, član ekspedicije, ki se je odpravila radi geologičnih raziskav iz Freiburga v Bolivijo, je polezel na sledeče vrhove v Andih: Abra do Estaga (4100 m), Cerro Cordoba (4620 m) in Salle Grande (5050 m). Po njegovi izjavi niso te ture združene s prevelikimi težavami, razgled z omenjenih vrhov pa je prekrasen.
K—c.
...............................
 
Občni zbor "Kamniške podružnice"
se bo vršil
dne 29. februarja t. l. ob 8. uri zvečer
v Kamniku v hotelu Fischerjevem.
 
S P O R E D:
1. Pozdrav načelnikov.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Proračun za leto 1904.
5. Predlogi.

Odbor.        

     Člani osrednjega društva plačujejo članarino osrednjemu odboru v Ljubljani, člani vseh podružnic pa svojim odborom.

     Članarina »Slov. plan. društva« in njegovih podružnic znaša na leto 6 K; poleg tega zneska plača nov član tudi 2 K vpisnine. Ustanovnik plača enkrat za vselej 60 K. Vseučiliščniki plačajo 3 K Ietnine in so prosti vpisnine.
       »Plan. Vestnik«* prejemljejo vsi člani brezplačno. Nečlane stane na leto 4 K, dijake 2 K 40 h.
      Društvena znamenja dobivajo člani v društveni sobi v Narodnem domu v Ljubljani, pri podružniških odborib, pri gospodu Ivanu Sokliču, trgovcu Pod Trančo, in pri gospodu J. Lozarju, trgovcu na Mestnem trgu v Ljubljani. Eno znamenje stane 2 K.

1904 (št. 2), str. 29-30


* razprto pisane besede so pisane s poševnimi znaki

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45944

Novosti