Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 15.07.1967

Delo, Šport: ... Letni prvenstveni vzponi 1967

Čeprav letošnja letna alpinistična sezona še ni prinesla izrazito težkih prvenstvenih vzponov, razveseljuje pa njih število. Skupno enajst so jih doslej opravili naši alpinisti, razen tega pa še eno novo varianto, eden pa je ostal nedokončan.
Začela sta Celjana Jože Kodre in Elč Kuštrin, ki sta 17. junija preplezala jugovzhodni steber Babe (III, 2 uri). Naslednji dan so Jeseničani preplezali novo smer v Spodnjem Rokavu (III-IV, 250 metrov). Istega dne sta Dušan Kukovec (AO Celje) in Herman Pergovnik (ŠAO) preplezala tudi »Šolarjevo smer« po severnem razu Križevnika (IV-V), v isti steni pa so Dušan Kukovec, Marjan Pusovnik in Franc Pečovnik (oba ŠAO) preplezali tudi »Šoštanjsko smer« (levo od raza, IV-V).
Jeseničani so preplezali kar tri prvenstvene smeri v isti steni. V severni steni Vogla sta Milan Valant in Milan Robič preplezala »Desno smer« (III-V+, 500 m), Anton Oman in Jože Bernard sta napravila Srednjo (III-IV), Jože Oman in Janez Krušic pa sta preplezala Direktno smer (III/V-,VI-, 550 m).
26. junija sta Janez Gradišar (AAO) in Bine Malč (AO Lj. Matica) hotela opraviti I. ponovitev »Temena«. Toda nekako v sredini stene sta zašla z originalne smeri in opravila levo varianto.
Na alpinističnem taboru v Martuljku sta bili 30. junija tudi preplezani dve novi smeri. Janez Gradišar in Bine Mlač sta plezala v Veliki Martuljški Ponci (V-/V+), Peter Gross in Janez Manfreda (oba AO Lj. Matica) pa v Oltarju (V-/ VI-).
2. julija sta Franci Ekar in Tomaž Jamnik (AO Kranj) dokončala že v lanskem letu začeto smer v Dolgem hrbtu. Smer sta ocenila s III-IV/V, njeno dolžino pa na 950 m. Dva dni zatem sta bila v enajsti prvenstveni smeri uspešna še dva Jeseničana, Jože Kotnik in Zvone Miklič. V treh urah in pol sta v severozahodni steni Prisojnika (Vrh nad Krajem sten) preplezala še Letno smer, nekoliko desno od Zimske. Ocenila sta jo s III-VI, zgornji del pa z II. Smer je izredno krušljiva, plezalca pa je presenetila s pravimi vrtički izbranega gorskega cvetja.
Nova smer v severni steni Planjave še ni končana. Peter Kodre in Jošt Silvester sta opravila že tri poskuse, 12., 13. in 14., ter 24. in 25. junija. Medtem ko ju je ob prvih dveh poskusih zavrnilo slabo vreme, je bila nazadnje kriva lažja nesreča.

Izmenjava z alpinisti SZ
Medtem ko so se naši alpinisti takoj, ko je bilo znano, da ne pojdejo na Kavkaz, preusmerili na Zahodne Alpe, se alpinisti iz Kijeva s tem nikakor ne morejo sprijazniti. V soboto je njihov zastopnik Kolja Marvanjuk dvakrat klical po telefonu iz Kijeva in sicer Planinsko zvezo Slovenije. Povedal je, da razume naš sklep o odpovedi reprocitete, toda ker pozna tudi našo željo, da bi k njim prišli prihodnje leto, je predlagal, da pridejo oni že letos, naši pa na ta račun drugo leto.
Upravni odbor PZS se je zaradi tega posebej sestal v ponedeljek ob 13. uri in sprejel naslednji sklep, ki je bil takoj tudi brzojavno sporočen v Kijev društvu Avangard: »Ker je bila negativno rešena naša želja, da obiščemo rajon Bezengi ali Cei, smo naše alpiniste in letošnja sredstva usmerili drugam in zato prihod vaših alpinistov v okviru recipročne izmenjave v letošnjem letu ni mogoč.«
Le malo pred tem pa smo od znanega avstrijskega alpinista, dr. Sattera, izvedeli, da njihova skupina vseeno potuje v Bezengi, na Pamir pa jih bodo poslali celo 15.

Madžarski alpinisti v naših stenah
Čeprav se manjši obisk turistov letos pozna tudi v naših gorah, je spekter njihovih narodnosti vseeno močno pester. Od 3. do 11. julija sta se v Tamarju mudila madžarska alpinista Huba Holler in Gyorgy Farkas iz Budimpešte. Povedala sta, da so jima tamarske stene izredno všeč, mnogo bolj kot stene okoli doline Vrat, kjer sta bila lani. Plezala sta v Jalovcu in Šitah. Pred odhodom sta povedala, da jih lahko drugo leto pričakujemo večjo skupino, ki naj bi imela pri nas posebno alpinistično šolo.
Naše gore obiskuje vsako leto več tujih alpinistov. Nad njimi imamo sorazmerno slab pregled. Že nekajkrat doslej so se uradno in neuradno zanimali tujci za alpinistično šolo pri nas, toda vse se zaključi ob ugotovitvi, da za to ni potrebnih osnovnih sredstev.

Odprava v Pamir
V nedeljo, 16. t. m. zvečer, odpotuje z brzovlakom prek Beograda v Moskvo sedemčlanska odprava v Pamir. Vodil jo bo predsednik PZS dr. Miha Potočnik, njeni člani pa so: Sandi Blažina (AAO), Pavle Dimitrov (AO Jesenice), Franci Ekar (AO Kranj), Ante Mahkota, Barbka Lipovšek-Ščetinin in Peter Ščetinin (vsi AAO). Iz Moskve, kjer bodo imeli dan počitka, bodo nadaljevali pot z vlakom preko Embe, Džusalija, Taškenta, Havasta in Andirana v Oš. Iz Oša bodo z raznimi prevoznimi sredstvi skupaj z drugimi odšli v bazni tabor pod Pik Lenina. Po aklimatizacijski dobi, ki jo bodo porabili za postavljanje višinskih taborišč in vzpone na okoliške šesttisočake, bo prišel na vrsto glavni cilj - sedemtisočak Pik Lenina.
S tem vzponom in mednarodno udeležbo bodo alpinisti SZ proslavili 50-letnico ustanovitve svoje države, mi pa lahko pričakujemo med drugim tudi ženski višinski rekord.

Odprava v Wališke Alpe
Čeprav se ni manjkalo problemov, je končno vendarle napoči tudi čas odhoda ex-kavkazcev v Wališke Alpe. Za te gore se jih je od skupno desetih odločilo sedem. Vodja Anton Sazonov (AO Lj. Matica), člani pa Martin Gričar (AO Lj. Matica), Jože Hočevar (AO Medvode), Stane Kofler (AO Mojstrana), Jože Mihelič (AO Jesenice), Klavdij Mlekuš (AO Mojstrana) in Tone Oman (AO Martuljk). Dva od teh, Sazonov in Mlekuš, bosta v začetku avgusta nadaljevala pot še v Chamonix.
Osnovni - bazni tabor nameravajo postaviti v 1409 m visoki Randi, ki leži v Zermattski dolini. Od tu bodo najprej znosili nekaj hrane v tri depoje na grebenu, ki ga nameravajo prečiti. Prvi bo verjetno nekje pri Schönbiel-Hütte (2694 m), drugi v bližini Gandegg-Hütte (3029), tretji pa pod Cima di Jazzi (3804 m).
Po kratkem počitku bodo začeli prečiti greben od Weisshorna (4505 m), do Doma (4545 m), pri čemer bodo izpustili le manjši del okoli Dent d'Herens, ker bi jih preveč zamudil pa tudi posebno težak ni. Če jim bo uspelo, bo to doslej ena naših največjih stvaritev v tujih gorah, še posebej, ker kaže, da se je nekaj sličnega posrečilo šele enkrat, in sicer nemškim alpinistom. O svoji turi, ki bo trajala predvidoma okoli 10 dni, nas bodo redno obveščali.

  15.07.1967


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G.Š.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti