Delo, Šport: ... Začetek plezalne sezone?
Pomembnejši vzponi doslej le v Veliki Paklenici
Kakor je bilo pričakovati, se je začetek letošnje letne plezalne sezone močno odmaknil zaradi kasno zapadlega snega. Vsi tisti, ki so želeli opraviti prve težje plezalne vzpone že za prvomajske praznike, so morali zato v Paklenico. Obisk tega edinstvenega kanjona v Velebitu pa se je bogato obrestoval! Samo slovenski alpinisti so opravili 52 vzponov, med njimi tudi I. ponovitev »Klina«, ki spada v vrh naših najtežjih smeri.
Prva dva letna vzpona smo zabeležili že 25. in 26. marca. Peter Ščetinin je v spremstvu Georga Hajderja v Paklenici preplezal Mosoračko in Brahmovo smer. Teden za tem so se člani šaleškega alpinističnega odseka odločili za Tschadovo smer v Turski gori. Čeprav so pričakovali težje razmere kot poleti, jih je obilica snega in ledu vseeno presenetila, tako v vzponu kot v sestopu skozi Turski žleb.
Med prvomajskimi prazniki so naše in bližnje gore spet oživele! Precej koč, ki so bile do tedaj še zaprte, so začasno ali za stalno odprli. Vsekakor najbolj živahno pa je bilo spet v kanjonu Velike Paklenice. Komisija za alpinizem PS Hrvatske je v izvedbi alpinističnega odseka Velebit iz Zagreba organizirala I. sestanek alpinistov - Paklenica 1967. Da bi udeležence čim bolj seznanili z možnimi vzponi, so izdali celo ličen ciklostiran vodič z najnovejšimi smermi.
Odziv je presegel vsa pričakovanja, čeprav so bili prisotni le alpinisti iz Slovenije in Hrvaške. Največ zanimanja je bilo za vzpon v lani preplezani smeri »Klin« v Anič kuku. Zanjo so na prvenstvenem vzponu potrebovali Pleško, Jakič in Gilič 50 ur plezanja, s štirimi bivaki v steni, ocenili pa so jo s VI, mestoma VI+ . Razumljivo, da taka smer ni ostala neopažena in da je njen opis, ki je bil objavljen v Planinskem vestniku, še bolj podžgal domišljijo. Te je bilo celo preveč in je privedla tudi do podcenjujočega poskusa dveh mladih plezalcev iz Ljubljane. Zaradi pomanjkanja izkušenj in kondicije nista prišla daleč, tako da sta se lahko po bivaku v spodnjem delu stene, še vrnila.
30. aprila sta v smer vstopila P. Ščetinin in F. Štupnik. V začetku sta zelo hitro napredovala in mnogi so že upali, da bosta še istega dne izplezala. Zaradi lažjega padca Štupnika pa se je vzpon zavlekel in izstopila sta šele drugega dne zjutraj. Kljub temu, da je njun čas (16 ur) v primeri s prvopristopniki razmeroma zelo kratek, še posebno, če upoštevamo, da sta morala večino klinov zabiti na novo, sta oceno »skrajno težavno« ne samo potrdila, pač pa smer celo uvrstila med najtežje pri nas! Za realnost te pripombe ne govori le njuno odlično poznavanje naših sten, temveč tudi višina 350 metrov, kjer težave ves čas ne popuste, razen morda v zadnjih mestih. Tega dne, ko je naveza začela I. ponovitev, sta dve drugi preplezali še dve prvenstveni smeri. Jože Mihelič iz Jesenic in Karel Hauser (AAO) sta v Anič kuku preplezala »Akademsko«, visoko okoli 200 m in ocenjeno s IV+, Koritnik in Uršič pa »Kamniško« v Manita peči (200 m, IV). Razen tega so tri naveze preplezale Mosoračko smer (V-), šest jih je bilo v Brahmovi (V), 2 v Bivakovi jarugi (III), prav tako še v Splitski (III), Belih plateh Čuka (III) in Kaminski (III-IV) ter 3 v Centralnem kaminu Čuka (IV—V).
Iz domačih gora ni posebnih vesti. Veliko je bilo sicer pristopov na vrhove, med katerimi Triglav vsekakor prednjači, nekaj pa je bilo tudi lažjih plezalnih vzponov.
Težjih vzponov tudi v maju ne moremo pričakovati mnogo. Ta mesec je namreč bolj primeren za utrjevanje kondicije in izkoriščanje zadnjih snežnih poljan za smuko.
Med drugimi smučarskimi prireditvami bo 28. maja, tradicionalni »VTK memorial« pod Jalovcem, ki bo verjetno privabil mnogo udeležencev, saj bo lanska številka - 98 tekmovalcev, po vseh predvidevanjih precej presežena. To tem bolj, ker bo letos tekmovanje zadnjič tudi za planince in smučarje, v prihodnje bodo namreč zaradi omejenih kapacitet doma v Tamarju lahko tekmovali le alpinisti in pripravniki.
FRANCI SAVENC