Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Spremembe

Dotik: Končujem z bivanjem na Matkovem kotu, konec bo z lepim vremenom, zaključni izlet bo prijetna nedeljska sprostitev, lahko tudi romanje.

pOsebna maša

 
Stopim v domačijo, pred katero se že zbirajo za procesijo do cerkvice sv. Duha, in vprašam: "Ali sem lahko vaš gost?" Obrazi onemijo. "Saj sem vprašal po slovensko, kajne da sta me razumeli?" Prikimajo. Vprašanje ponovim počasneje in razločneje: "Saj sem danes lahko vaš gost, kajne?" "Seveda ste lahko." Toplo se zahvalim, lahko grem na svoje romanje, brez slabe vesti bom avto pustil na parkirišču z opozorilno tablo, da je le za njihove goste.
 
 
Še sedmič sem se v bregu pri Perk grel v jutranjem soncu, preden sem pospravil opremo in zapise, večji del je šlo za obleko in vtise. Uršlja gora se je še videla, vreme bo verjetno vzdržalo, čeprav se je Ojstrica že stapljala z oblaki. Kaj je napovedala karta Spremembe, ki mi se je izmuznila med mešanjem, kaj je pomenila karta Blaginja, ki sem jo obrnil z vrha? Njuna vsebina se je vpila vame, spremlja me na nedeljskem romanju od sv. Duha do sv. Lenarta.
 
"Notranji mir je hrepenenje po Božji mirnosti v nas samih. Odprimo mu svojo pot v vsakdanjem življenju in se odprimo svoji notranji samozavesti." (Sandi Dolinar, Karte Božje posvetitve, Spremembe)
 
Nedelja je dan, ko gredo ljudje k maši in planinci hodijo za mašo v gore, včasih jih je za cele procesije. Vsak čas bodo procesirali bogoslužno procesijo pri sv. Duhu. Mislil sem se udeležiti obeh, vendar sem kasen in moral sem se odločiti za eno samo, torej svojo. Kot bi ljudje izumrli v tem delu Slovenije, tako tiho je. Do sv. Lenarta in nazaj bom srečal vsega dva para, enega domačega in enega tujega. Rad grem k tej cerkvici, vedno s posebnim namenom, cerkev pomagam ohranjati delujočo, še živo.
 
Kako nam pomaga duhovni svet, koliko pomaga molitev? Za najavo svoje molitve zvonim v bujno naravo, najprej trkam z večjim, ta ima globlji ton, potem dodam še višji don manjšega zvona. Strokovne izobrazbe za maševanje nimam, namesto citiranja litanij imam le nekaj veselih in svetlih misli. Na koncu obkrožim cerkev, ki je po tradiciji cerkva sv. Lenarta opasana z verigo. O, to spominsko obeležje na razpadajočem župnišču, posvečeno Josefu Vejniku, pa je zame novo!
 
Nedeljski izlet je brez posebnih naprezanj in malenkosti so dovolj za veselje. Kamen na poti močno pritegne pogled, kar ne morem mimo njega. Kaj je na njem posebnega? Sčasoma na sredini opazim temno podobo možica, prepoznam obliko obraza. Najdba za dušo! Do domačega raja me loči samo še svet smrekovih sušic. Zakaj iščemo raj, namesto da bi ga ponovno zgradili? Po meji hodim do mejnega prehoda, kjer je tabla nekoč označevala mejo prelepe Slovenije, opozarjala je ljudi, kam vstopajo.
 
 
"Božji darovi so plod našega dela in razvoja nas samih v povezavi z Bogom in vsem, kar od nas zahteva, da udejanjimo Božjo voljo povsod tam, kjer je to potrebno.
...
Bog nam daje darove, ki nas delajo Božje šele takrat, ko ozavestimo Božjo voljo v vseh naših pogledih nase in na vse v naši okolici, kar nam omogoča življenje." (Sandi Dolinar, Karte Božje posvetitve, Blaginja)
 
Pot mejašev gre sedaj skozi borovničevje, med smrekami se pokaže Olševa. Poimenoval bi jo 'Pot spominov in sodelovanja'. Prihajam v območje Potočke zijalke, na romarski poti za 40.000 let v zgodovino je ljudi več. Na drevesu sta dva različna časovna smerokaza do tega najdišča. Povsem normalno je, da izberem daljšega, saj ne gre za tekmo, ampak za romanje. Predzadnja romarska postaja je posvetne narave. Ponovno se sprašujem, ali znamo obeleževati umetnine narave, ali vidimo le navadno skalovje in luknjo v njej. Nad zijalko se začenja romarski del za planince, večina se tu obrne v dolino.
 
Tudi moja zadnja postaja je bližje dolini, cerkvica sv. Duha izstopa iz spodnjih gozdov. Kot bi me nekaj povozilo, učinkuje name nova gozdarska avtocesta, močno spremenjen teren je debelo nasut z belim gramozom. Koliko lesa bo treba posekati, da se bo investicija povrnila? Star kolovoz ponovno zbudi znane občutke bolj pristne narave, na njem lažje ohranjam romarski čut.
 
Kmečki turizem je dobra postaja civilnih romanj, tako za pohodnike, turiste ali motoriste. Poleg hrane ponuja topel razgled in hladno pijačo. Ne ustavi me sladoled, ampak majhna bela kepica mucice, dovolj, da imam do konca romanja umerjen korak. Le tako opazim veselje pri hiši pod cesto. Saj to so vendar Potočnikovi, svet pokopališča jamskih medvedov je bil nekoč njihov! Le nekaj korakov imam še do cerkvice sv. Duha, koder se bo končalo sedem dobrih dni na Solčavskem.
 
 
"Povzetek V svoji samozavesti je Bog sam sebe razdelil na nešteto različno velikih delcev samega sebe v želji po ozaveščanju in stvaritvi samega sebe kot stvarnika, stvaritev in okolje, v katerem se prepozna kot stvarnik in stvaritev obenem. Bog oče je samospoznanje samega sebe na poti razvoja Božjega kraljestva, Bog sin je kreacija Boga v svoji notranji samopodobi in ustvarja pot ter cilje v vsakdanjem življenju. Bog sveti duh je notranja energija celotnega vesolja in prežema sleherni delček našega samorazvoja. Bog oče je torej stvarnik, Bog sin stvaritev in Bog sveti duh okolje, v katerem se Stvarnik prepozna kot Stvarnik in stvaritev obenem." (Sandi Dolinar, Nova spoznanja)
 
Iztok Snoj

 

 

 

 

 

 

 

 


Sv. Duh in sv. Lenart,
21. julij 2013


Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45948

Novosti