Delo - Jurij Kunaver: Letošnje poletje je akademik prof. dr. Ivan Gams dopolnil 90 let izjemno plodnega življenja, izpolnjenega z znanstvenim delom na področju geografije, krasoslovja in geomorfologije.
Ivan Gams se je med prvimi pri nas lotil kvantitativnega proučevanja kraške denudacije z merjenjem kemizma kraških voda in z metodo apnenčevih tablet. Preoblikovanje apnenčastega površja in izvotljenje jam zaradi raztapljanja apnenca sta bila sploh osrednja izziva njegovega znanstvenega poslanstva. A v 60. letih je bil Ivan Gams tudi v prvih vrstah pri raziskovanju Triglavskega brezna. Zanj je še posebno značilno, da se je predvsem v zrelih letih rad vračal v naročje geografije, zlasti regionalne, kjer je uveljavljal svoj holistični slog tesne povezanosti fizične in družbene komponente. Gamsov znanstveni opus je med največjimi na Slovenskem in obsega več kot 1100 enot, od tega okoli 260 znanstvenih razprav in člankov ter nekaj učbenikov in knjig. Njegove razprave o krasu sodijo med najpogosteje citirane v svetovni krasoslovni literaturi.
Gamsovo ime je tesno povezano z limnologijo slovenskih visokogorskih jezer, s snežnimi plazovi, z že omenjeno kraško denudacijo ter še posebno z odlaganjem sige v jamah, s kraško terminologijo, oblikovanostjo kraškega skalnega površja pod talno odejo, s kraškimi polji, s slepimi dolinami, z geomorfološkim kartiranjem, kjer je tudi oral ledino, z mikroklimatologijo kraških depresij, s klimatogeografsko členitvijo Slovenije in s pokrajinsko ekologijo. Veliko je doprinesel tudi k regionalni geografiji in vprašanjem geografske regionalizacije Slovenije ter k gemorfologiji posameznih slovenskih pokrajin. Gamsova raziskovalna širina se kaže tudi v odnosu do pojava intenzivnejših naravnih procesov, ki se pogosto manifestirajo kot naravne nesreče; bil je soustanovitelj specializirane revije Ujma.
Med posebne zasluge profesorja Gamsa štejemo zlasti uvedbo predavanj iz geografije krasa in pokrajinske ekologije, ki je zanje napisal tudi učbenik. Geografijo krasa je na izviren način obogatil z metodologijo in spoznanji o vrstah in učinkih človekovega vpliva na kras, kar so z zanimanjem sprejeli tudi v mednarodnih krogih. Na vrhuncu njegove kariere, med 1965 in 1988, je predsedoval več odmevnim mednarodnim krasoslovnim znanstvenim sestankom, med njimi 4. mednarodnemu speleološkemu kongresu leta 1965 v Postojni in Ljubljani, ki je pomenil dokončno mednarodno uveljavitev slovenskega krasoslovja; botroval je ustanovitvi Mednarodne speleološke zveze. Gamsova krasoslovna šola je bila med 60. in 80. leti osrednje gibalo raziskovanja slovenskega krasa. Velik del današnjih najpomembnejših slovenskih raziskovalcev krasa srednje generacije je, z redkimi izjemami, izšlo iz Gamsove šole.
Ivan Gams se je vedno močno zanimal tudi za šolsko geografijo. Najbolj odmeven je bil na tem področju njegov srednješolski učbenik o Sloveniji. Pomemben je tudi njegov delež pri nastanku Slovenske geografske terminologije, ne gre pa pozabiti vodilne vloge, ki jo je imel pred tem že pri Slovenski kraški terminologiji (1973). Tudi po Gamsovi zaslugi je ta nastala korak pred podobnimi terminologijami mnogih drugih kraških držav v Evropi. Med vrhunce Gamsove ustvarjalnosti se zagotovo štejeta dve monografski deli o krasu, danes med najbolj branimi strokovnimi knjigami s področja krasa pri nas. Prva (1974), ki obravnava pojav krasa v svetovnem merilu, in druga (2003), ki je bolj usmerjena v domači kras. Že iz uvoda obeh knjig diha Gamsov pogled na krasoslovje, ki ga imenuje za »paradnega konja slovenske znanosti«. To med drugim dokazuje vsakoletna mednarodna krasoslovna šola v organizaciji postojnskega kraškega inštituta, ki potrjuje svetovni sloves slovenskega krasa, a tudi Gamsov prispevek k temu.
Ob osamosvojitvi Slovenije je objavil doma in predvsem v tujini veliko člankov o geografskih »stalnicah« Slovenije. Gamsu se je posrečilo o naši mladi državi spregovoriti na nov, svež način.
Prof. dr. Jurij Kunaver