Železar (1983): Osrednje letošnje planinsko praznovanje ob 90-letnici slovenske planinske organizacije se je začelo v soboto, 17. septembra, z otvoritvijo prenovljenega Triglavskega doma na Kredarici.
Medtem, ko je bilo v poletnih mesecih vreme naklonjeno prizadevnim graditeljem, pa je slavnostna otvoritev potekala med sneženjem in vetrom, pred tem pa je ponoči v triglavskem pogorju divjalo pravo neurje. To seveda ni skalilo planinskega veselja, najbolj vneti ljubitelji gora so iz različnih smeri hiteli na Kredarico, da pozdravijo največjo delovno zmago slovenskih planincev v zadnjem obdobju.
Poleg številnih planincev se je v soboto na Kredarici zbralo tudi precej slovenskih družbenopolitičnih delavcev: predsednik centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Andrej Marinc, ki je bil tudi slavnostni govornik, Janez Vipotnik, Andrej Brvar, Viktor Avbelj, Marija Zupančič-Vičar, Štefan Nemec in drugi, navzoči pa so bili tudi predstavniki druž-benopolitičnih organizacij in skupščine občine Jesenice.
Ob začetku proslave je zadonela znana Aljaževa pesem »Oj, Triglav, moj dom«, ki se je od doma izgubljala v sneg in veter pod stene Triglava, ki je bil ta dan ovit v meglo in oblake. Zbrane je najprej pozdravil neutrudljivi vodja gradbenih del na Kredarici Gregor Klančnik, za njim pa je spregovoril predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije Andrej Marinc, ki je orisal bogat razvoj planinstva na Slovenskem in njegovo vlogo v narodnostnem razvoju. Še prav posebno pohvalno pa se je izrekel o sedanji dejavnosti slovenskih planincev, kjer množica entuziastov in ljudi na amaterski podlagi omogoča zdravo planinsko rekreacijo vsako leto večjemu številu delovnih ljudi, med katerimi je zelo veliko mladih. Priznanje je izrekel vsem organizacijam združenega dela, predvsem pa graditeljem prenovljenega Triglavskega doma na Kredarici.
Na sobotni slovesnosti je vrata sodobnega planinskega doma odprl vodja gradbišča Franc Stegnar. Zatem so v domu odkrili še doprsni kip Jakoba Aljaža, katerega je izdelal in podaril akademski kipar Stojan Batič. Sledil je ogled doma, ki je bil zaradi slabega vremena kar pretesen. Vsi so namreč hoteli v varno zavetje, pred snegom in vetrom.
Na slovesnosti so v kulturnem programu sodelovali pihalna godba iz Gorij, združena moška pevska zbora iz Podnarta in Krope, kvartet Spev iz Škofje Loke in gledališki igralec Boris Juh.
Popoldne je vreme pokazalo vedrejši obraz in planinci so se zadovoljni odpravili v dolino z obljubo, da se bodo sedaj še z večjim veseljem vračali nazaj in obiskovali dom pred vzponom na Triglav in okoliške vrhove.
Udarna delovna naveza na najvišjem gradbišču v Jugoslaviji je v lanskih in letošnjih mesecih opravila veliko delo, saj je bil načrt povečanja zmogljivosti in prenove te naše najvišje postojanke zahtevna naloga. Gradbeni delavci, obrtniki in številni drugi so delali praktično od jutra do večera, helikopterji milice in Jugoslovanske ljudske armade so iz Mojstrane na gradbišče prenesli okoli 700 ton materiala. Celotna vrednost naložbe bo okoli 75 milijonov dinarjev. Denar so prispevale številne delovne organizacije in posamezniki, med njimi tudi železarna Jesenice. Veliko so zbrali materiala, organizirali prodajo spominskih znamkic, nalepk, posterjev in drugega reklamnega gradiva. Prenovljeni Triglavski dom na Kredarici ima sedaj 180 ležišč, sprejme pa lahko tudi 400 planincev. Prenovljen bo uspešno kljuboval času in ponosno stal ter sprejemal planince v tretje tisočletje.
S prenovljenim domom je poplačan dolg do Jakoba Aljaža in vseh ostalih slovenskih rodoljubov, ki so že tri leta po ustanovitvi Slovenskega planinskega društva zgradili leta 1896 prvo kočo na Kredarici. Vedno večje zanimanje planincev za Triglav je zahtevalo, da so morali kočo kmalu povečati. Prvič so jo povečali leta 1910, zatem pa še leta 1954.
Več kot milijon obiskovalcev je že sprejel Triglavski dom in tako je več kot jasno, da je bil v zadnjih letih pretesen za množico planinskih nomadov, ki hitijo po planinskih poteh v osrčje triglavskega pogorja. Obnovljena postojanka Triglavski dom je ponos združenega dela in delovnih ljudi ter pomeni veliko spodbudo za nov vzpon našega gorništva.
Železar, 22. september 1983