Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

AN - 13.10.1977

  13.10.1977


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

četrtek, 13. oktober 1977, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 584

Delo, Šport: ... Nova smer Celjanov

V soboto, 1.1. m., sta Franček Knez in Jože Zupan ponovila spominsko smer Ive Reya v Ojstrici, dan za tem pa sta preplezala novo smer v Rjavčkem vrhu. Posvetila sta jo Cenetu Kramarju in ocenila s V+, A1-2, 10 ur (v zgornjem delu smeri klini slabo drže). Zadnjo soboto je Knez sam preplezal Skalaško smer v Špiku in nato sestopil po grabnu. V nedeljo pa je nadaljeval z vzponom prek Zelene zajede v Koglu, po Južnem razu Skute, grebenu Rinka-Skuta, končal pa z Vzhodno smerjo v Mali Rinki. Naveza Čanžek-Glažar pa je v nedeljo ponovila Igličevo smer v Mali Rinki.

Začetek alpinističnih šol
Alpinistična vzgoja v odsekih in sekcijah traja prek vsega leta, od jeseni do poletja. Najprej so na vrsti predavanja, slede skupne ture v gore, najkasneje spomladi pa se prično tudi vaje v plezalnih vrtcih in potem prvi plezalni vzponi, tečaji ter tabori. Čeprav je program več ali manj enoten, pa je razporeditev posameznih akcij prilagojena lokalnim razmeram in možnostim. O podrobnostih se lahko posamezniki, ki se žele priključiti, pozanimajo v društvenih pisarnah.
AO PD Celje pričenja z alpinistično šolo danes ob 18. uri v društvenih prostorih na Stanetovi 1. Vaje bodo imeli v Tremarjih. AO PD Kamnik ima otvoritveno predavanje nove alpinistične šole prav tako drevi ob 18. uri, in sicer v društvenih prostorih na Tomšičevi 1. Drevi ob 19.30 pa prične tudi alpinistična šola AO PD Ljubljana-matica, in sicer v društvenih prostorih na Trdinovi 8/1.

Šaleški AO
V nedeljo, 25. septembra, je Ivč Kotnik s tovarišem preplezal Originalno smer in Plate v Veliki Raduhi. V soboto, 9. t. m., sta Čulk in Lihteneger v 6 urah preplezala Direktno smer v Štajerski Rinki, dan za tem pa navezi Kukovec Milena-Prelog Kopušar ter Prelog-Šetina Raz Štajerske Rinke. Igor Knez in Povše (AO Celje) sta tega dne plezala Igličevo smer v Mali Rinki.

Dve prvenstveni v Kalškem grebenu
Stane Klemenc (Domžale) in Bojan Pollak (Kamnik) sta v nedeljo preplezala dve novi smeri v vzhodnem ostenju Kalškega grebena, ki sta dolgi 6-7 raztežajev, čas plezanja pa je 2-3 ure. »S« v vzhodni steni in Direktna v JV steni (vstop V) imata povprečno oceno III-IV.

Velemat - prva ponovitev
Marjan Manfreda (Matica) je v nedeljo, 2. t. m., v navezi z Romanom Cesnikom (Jesenice) skušal najti Gandijevo smer v Steni. Toda kot se je kasneje izkazalo, sta verjetno opravila prvo ponovitev smeri Velemat (imenovane po AO Velebit in Matica-Zagreb), ki sta jo prva plezala Darko Sakar in Branko Ognjančevič 17. julija 1975 v skrajnem zahodnem delu Stene. Ocena ponavljalcev IV+/III-IV, 200 m, 3 ure, se v glavnem sklada z oceno prvih plezalcev. V nedeljo, 9. t. m., je Marjan Manfreda sam ponovil smer Šavelj-Zupančič v Triglavski steni (3 ure).

Vzponi od vsepovsod
Stane Belak in Milan Vošank sta v nedeljo v 8 urah ponovila Modec-Režkovo smer v Štajerski Rinki. Kranjčani Marija Perčič, Andrej in Marko Štremfelj ter Nejc Zaplotnik so v nedeljo plezali smer po zajedi v Nad Šitom glavi, v soboto pa sta M. Štremfelj in Zaplotnik preplezala Direktno smer na Škofovo kapo (S stena Kočne). Sandi Kogovšek in Danilo Patarčič sta v soboto, 1. t. m., ponovila Schinkovo smer v Frdamanih policah. Dorči Kofler je v nedeljo v dveh urah sam preplezal JV raz Kukove špice. 26. septembra sta Milan Šenk in Irma Karničar opravila prvo ponovitev Spomladanske smeri v Kupu (Kočna). Ocena IV, čas plezanja 5 ur. Luka in Tone Karničar pasta v isti steni preplezala prvenstveno smer: V/IV, 6 ur.
V soboto, 1.1. m., sta v Veliki Babi preplezala prvenstveno smer tudi Andrej in Marko Štremfelj: III-IV/I-II, 850 m, 3 ure.

V Paklenici
8. in 9. t. m. sta se Franc Langerholc in Simon Peternel mudila v Palklenici. Prvega dne sta opravila šest vzponov v Čuku in Anič Kuku, v nedeljo pa jima je poslabšanje vremena prekrižalo načrte. In še dve zakasneli novici. 11. septembra sta Boštjan Kekec in Franc Vidic ponovila zajedo Ekar-Jamnik v Dovški škrbini, Hiršenfelder, Terseglav (Jesenice) in Trampuž pa Jugov steber.

Sovjetski alpinist za Everest
Sovjetski alpinisti se pridno pripravljajo na Everest. Odpravo načrtujejo za leto 1980, poskusili pa naj bi prvič iz Nepala. Sicer pa so Moskovčani letos organizirali več odprav. Ena je bila v alpinistično še povsem neobdelanem svetu - hrbet Čerskogo z najvišjo točko 3147 m visoko goro Pobeda. Skupina 12 udeležencev je po nadvse težkem pristopnem maršu prek sibirskih rek opravila 27 vzponov, med katerimi so bili tudi taki z oceno 5 b. Druga ekipa je bila v južni steni Pik Komunizma, ki šteje med najtežje v Pamirju. Med poskusom prvenstvenega vzpona pa je prišlo do smrtne nesreče in morali so sestopiti.

Majhne ali velike ekspedicije?
V Londonu je bila pred kratkim zanimiva razprava - kakšne odprave naj bi v prihodnje prevladovale v Himalaji? Peter Habeler je zagovarjal npr. majhne odprave, Chris Bonington pa velike, ki da zagotavljajo večjo varnost.
To vedno pogostejšo dilemo zadnjih let so modro rešili: važno je dejanje, ne pa številčnost odprave.

Samo po označenih poteh
Da bi kolikor je le mogoče zaščitili naravo, so v tatranskem narodnem parku že pred časom turistom prepovedali hojo izven označenih planinskih poti (tega se obiskovalci gora večinoma tudi drže!). Izjema so le alpinisti, ki se od poti lahko oddalje na poti do sten in ob sestopu in pa smučarji pozimi. Toda Visoke Tatre niso izjema, podobna prepoved velja tudi v Slovenskem raju ter v Pieninskem narodnem parku.

Žrtve francoskih gora
Od začetka letošnjega leta je bilo v Franciji 84 žrtev gora. Od tega jih je našlo smrt največ (69) seveda v Alpah. Reševalci so morali posredovati kar 377-krat in le pri 71 reševanjih ni sodeloval helikopter. Na teh akcijah pa so rešili 674 planincev, med katerimi je bilo 330 ranjenih.

Odprava v Afriko na značkah
Pripravljalni odbor za letošnjo zadnjo alpinistično odpravo v Afriko, ki bo odšla na pot 25. novembra, je izdal tudi spominske značke. Te so naprodaj v kioskih Dela v Mariboru, Celju, Murski Soboti, Novem mestu in drugih krajih teh občin. Na znački je tudi silhueta najvišjega cilja odprave in najvišjega vrha afriškega kontinenta Kilimandžara (5895 m). In še nekaj podatkov o odpravi. Odhod bo 25. novembra z brniškega letališča, alpinisti pa se bodo vrnili 10 decembra.
 

Oznake: ALP, AN, PrV
eXTReMe Tracker