Delo, Šport: ... Radovljičani v Perziji
V sredo so se iz Irana vrnili člani PD Radovljica, ki so v 14 dneh plezali v skupini Alam-Kuh, obiskali pa so tudi Demavend. V skupini Alam-Kuh je skala krušljiva, vzpone pa otežkočajo tudi obsežne ledeniške morene. Kljub temu, da v teh stenah plezajo že od tridesetih let, sta Zvone Andrejčič in Željko Perko preplezala lepo prvenstveno smer - ozebnik Siah-Sang (4603 m), ki sta ga ocenila s 45-60 stopinj, III, 400 m. Plezala pa sta vsega le štiri ure. Drugi člani so plezali v Takht-e-Soleimanu (4750 m), in sicer zahodni ter severozahodni greben, ledeno grapo med tem vrhom in Rostam Nishtom, prečili so Siah-Sang-Shakhak-Alam Kuh (4840 m) - Siah Kaman (4480 m) - Chalun (4580 m) in se povzpeli še na: Rostam Nisht (4450 m), Miansenchal (4250 m) in Shanek Kuh (4450 m). Kasneje so se preselili še pod Demavend (5604 m) in ravno na dan slovenskih planincev se jih je enajst povzpelo na vrh. Po ogledu Teherana in kratkem »namakanju« v Kaspijskem jezeru so se prek Bagdada vrnili domov.
Vedno mikavni Dolomiti
Pretekli teden so se štirje koroški alpinisti mudili pod steno Civette, kjer sta jim uspela dva kvalitetna vzpona. Milan Kolar (Mežica) in Milan Vošank (Ravne) sta opravila (15. in 16. t. m.) tretjo jugoslovansko ponovitev smeri Solleder -Lettenbauer (-VI, 1100 m). To smer, ki jo nekateri štejejo za prvo preplezano »šestico«, sta od naših alpinistov prva ponovila Nadja Fajdiga in Ciril Debeljak (1952) drugič pa Tine Mihelič in Ali Simonič (1971). Drugi vzpon pa sta opravila Franc Pušnik in Marko Pogorelčnik (oba Ravne), in sicer od 14.-16. t. m. po smeri Haupt - Lömbel, kar naj bi bila naša prva ponovitev. Razmere v steni so bile neugodne. Imeli so precej snega in v zgornjem delu tudi led, po večini je tekla voda, ki je sproti zmrzovala v gladek požled, ki je težave podvojil. Zato so morali v vrhnem delu stene tudi bivakirati.
Naveza Čul (ŠAO)-Verdnik (TAM) pa je 11. t. m. ponovila Preussovo poč v Piccolissimi (IV-V), dan kasneje redko plezan SZ raz (Stösserjev) Zahodne Cine, ki je ocenjen z -VI in ga naši alpinisti doslej - kot kaže - še niso ponovili. 13. t. m. pa še Cassinovo smer v Piccolissimi (VI). Po povratku domov pa sta nad Tamarjem preplezala še Jesih-Lipovčevo smer v Travniku.
V Ravenski Kočni
V nedeljo, 4. t. m., je bilo v stenah nad Češko kočo izredno živahno. Poleg drugih vzponov sta Luka in Tone Karničar (Jezersko) preplezala novo smer med Nemško in smerjo na Kapelico. Imenovala sta jo »Jezerska« in jo ocenila s IV, več raztežajev od III, 300 m. Rado Markič in Davo Karničar (tudi AO Jezersko) pa sta leve od Centralne smeri v Zdolški škrbini preplezala Kolenčkovo smer (2 dolžini IV, dve mesti IV+, ostalo lažje).
25. avgusta so Marjan Ručigaj in brata Štremfelj v 3 urah in pol preplezali 900 m visoko Centralno smer v Veliki Babi. Dva dni za njimi pa sta Luka in Izidor Karničar prvič po osmih letih ponovila »Dopustniško smer« v Zdovški škrbini. Smer sta prva plezala Slavo Markič in Tomaž Bešter, ponavljalca pa sta nekaj mest v spodnjem delu smeri ocenila višje, kot je zapisano v vodniku. In še en vzpon: 3. t. m. so Igor Bele, Pavle Oman in Nejc Zaplotnik opravili prvo ponovitev Inanove spominske smeri v severni steni Kočne (Kup).
V spomin na tovariša
Kar 24 članov AO TAM iz Maribora se je 11. t. m. udeležijo pohoda v spomin na Ivana Cverlina, ki se je lani ponesrečil na poti Luknja-Dolič. Tu so mu, malo stran od odcepa na Dolič, postavili spominsko ploščo. V soboto pa so plezali v Triglavski steni. Pet jih je preplezalo Slovensko smer, sedem Kratko nemško, Slavko Cimerman in Iztok Sajko pa Skalaško smer s Čopovim stebrom.
VII. stopnja in brez sledov
V zadnji (septembrski) številki Alpinismusa je zanimiv sestavek Andreasa Kubina »VII. stopnja v Kaiserju«. Govori o vzponu, ki sta ga 3. junija letos opravila Helmut Kiene in Reinhard Karl v stebru Fleisbanka in ki za celo stopnjo prekaša vse druge. Brez klinov, samo »zagozdice« (Klemmkeile), sicer pa vse prosto. O težavah govori tudi podatek, da se smer od vstopa prevesi kar za osem metrov. In da ne bi bilo treba vseh drugih smeri razvrednotiti, sta predlagala VII. stopnjo in obenem na ponavljalce naslovila apel, naj smer ostane taka, kot je, brez sledov. Žal pa se zadnjega niso držali, čeprav so jima glede težav dali prav. Primerjali se jih da (morda) le še s plezanjem ekstremnih smeri v peščenjaku. Toda polemika o VII. stopnji s tem prav gotovo še ni sklenjena.
Jugoslovanki zbor na Vršiču
Planinska zveza Slovenije je (v imenu PZJ) organizator tridnevnega srečanja alpinistov, gorskih reševalcev in vodnikov (gorskih ter mladinskih), ki bo od 14. do 16. oktobra v Tičarjevem domu na Vršiču. Vsaka republika bo sodelovala s po tremi udeleženci, pokrajini pa z dvema. Namen srečanja pa je posredovati (predvsem slovenske) izkušnje na področni vzgoje.
Sarajevska šola alpinizma
Konec meseca se bo pričela tradicionalna »sarajevska šola alpinizma«, ki je organizirana tako, da imajo predavanja in vaje na Romaniji v planinskem domu »Slaviša Varnier-Čiča«. Trajala bo do konca oktobra, vzporedno pa bo tudi seminar za alpinistične pripravnike (nekakšna nadaljevalna AŠ). Prispevek na udeleženca je 100 din, krijejo pa ga večinoma njihova matična društva. Vodja Letošnje (šeste) SAŠ bo Rašid Mulahusič.
Lexikon der Alpen
Toni Hiebeier nas je spet presenetil z odlično knjigo, ki jo bo vesel vsak ljubitelj gora, posebno alpinist. Leksikon je izšel pri znani nemški založbi Bertelsmann, ima 432 strani (16,5 x 23,5) številne črnobele posnetke in eno polo barvnih, skice in tabele, urejen pa je po abecednem redu.
V leksikonu je tudi več (približno 30) zaznamb, ki se nanašajo na naše gore in alpinizem, vendarle z izborom ne moremo biti povsem zadovoljni. Med posamezniki so npr., omenjeni prof. Avčin (ki je bil tudi sodelavec), Butinar, Čop, Debeljak. Fajdigova, Komac, Barbka Lipovšek, Mahkota, Stanig (Stanič) in težko da še kdo. Od gora pa seveda Triglav, potem pa še Špik in Jalovec. Cena edicije, ki jo je mogoče naročiti tudi v naših knjigarnah, je 48 DM oziroma 350 din.
Mednarodna alpiniada
V začetku tega meseca so v Bolgariji organizirali veliko vserepubliško in mednarodno alpiniado »Maljovica 77«. Na njej so razen domačih plezalcev sodelovali tudi gostje iz Romunije, ČSSR, NDR in Poljske. Preseneča visoka številka vzponov, kar 434 so jih opravili, pa še več prvenstvenih in novih variant. Včasih so na takih alpiniadah sodelovali tudi naši alpinisti, letos pa - ali se je vabilo kje izgubilo ali pa so nas morda tudi prenehali vabiti, ker smo pri nas v povračilo številnim vabilom, na katera smo se odzvali, le enkrat organizirali nekaj podobnega.