Uredništvo: info@planid.org
komentarji
| Registracija

AN - 18.08.1977

 18.08.1977


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G.Š.

četrtek, 18. avgust 1977, ob 00:01, Boris Štupar, ogledov: 572

Delo, Šport: ... Celjska smer v Sfingi

Le redki, ki poznajo ostenje Sfinge v triglavski steni, so si najbrž predstavljali, da je v njem še kaj veliko prostora za novo smer. In da bosta to preplezala Celjana, ki sta »doma« v povsem drugem predelu naših gora? Pa je le bilo tako. V soboto sta namreč Franček Knez in Jože Zupan (oba člana AO Celje) v 14 urah preplezala desno od »Obraza« novo smer, ki sta jo ocenila s V+ (le malo lažja od sosede je menda) in A1e.
V nedeljo pa sta v poltretji uri Knez in Zupan v slabem vremenu ponovila še Prusik-Szalayevo smer in med tem opazila celjsko-šaleško navezo, ki je bila že v zgornji tretjini »Sfinginega obraza«.

Poševni ozebnik
Čeprav sta Andrejčič in Reberšak (oba Radovljica) odšla zaradi bolezni prvega v Chamonix s precejšnjo zamudo, sta vseeno imela nekaj dni lepega vremena in v tem času opravila prvo jugoslovansko ponovitev objektivno dokaj nevarnega »poševnega ozebnika« v severni steni Col Les Droites (3733 m, 650 m, 50-60 st., 6 ur).

Še enkrat Gervasuttijev ozebnik
Iz Chamonixa se je vrnila (tudi šesterica mladih moj stranških alpinistov. Po kratki aklimatizaciji in vzponu na Mt. Blanc sta Miro Smodiš in Stane Šmid preplezala (ponoči med 11. in 12. t. m.) Gervasuttijev ozebnik.

Jernejev steber
Filip Štucin in Slavko Šudič (oba Črnuče) sta v soboto, 13. t. m., opravila prvo ponovitev Jernejevega stebra v S steni Dolgega hrbta. Za vzpon sta potrebovala osem ur ni pol, ker je bil spodnji del stene pošteno moker. V smeri sta našla le dva klina (uporaben pa je le eden). Pustila nista nobenega novega.

Cozzolinijeva zajeda
7. t. m. sta Slavko Frantar in Dušan Markič (oba AO Tržič) v 11 urah ponovila smer Cozzolino-Bernardini v severni steni Malega Koritniškega Mangrta. 800 m visoka smer sodi med naj večje v Julijskih Alpah kar pa zadeva čistost izpeljave, pa menda nima primerjave (poteka po »najvišji zajedi«). Istočasno je steno v 10 urah zmogel tudi (komaj 17-letni) Ernesto Lomasti - CAI Ponteba, kar je prva ponovitev samohodca.

Težave z bivaki
V soboto, 13. t. m. sta Tržičana Frantar in Markič ponovila smer Juvan-Šteblaj (V-VI) v Široki peči. To je verjetno šele druga ponovitev. Plezalca poročata, da verjetno v veliki meri tudi zaradi težav z bivaki. Ključ sta namreč iskala na Jesenicah, pa ga nista dobila, češ da je nekdo že tako teden dni Za Akom. Ko pa sta prišla pod večer tja, ni bilo nikogar. Ali je tudi tak način »rezervacij« kriv za pogoste vlome v bivake?

Vzpona v Dolomitih
Peter Ščetinin (AAO) je tudi letos plezal s svojim nemškim partnerjem Georgom Haiderjem. Najprej sta šest dni čakala na bivaku Marinelli pod vzhodno steno Monte Rose. Toda sneg se je prediral do kolen in celo opolnoči sta namerila pet stopinj nad ničlo. Zato sta se preselila v Dolomite in 7. t. m. v 5 urah ponovila smer Fox - Stenica (VI-, 800 m) v Cima Ambiez (Brenta). Dva dni za tem sta preplezala še raz (V+, 3 ure) Punta Fiames.

Po znanje v ENSA
Zavod SRS za mednarodno sodelovanje je letos PZS ponudil brezplačno šolanje alpinističnih kadrov v znani šoli za smučanje in alpinizem v Chamonixu. Komisija za alpinizem je prijavila 16 kandidatov za dva tečaja. Štirje (dve alpinistki iz Kranja in dva starejša pripravnika AO Domžale) so že v Franciji, sedem alpinistov pa jim bo sledilo konec meseca. Računamo lahko torej, da bomo že jeseni njih izkušnje s pridom izkoristili tudi v naših alpinističnih šolah.

Vzponi članov ŠAO
Bojan in Milan Lekš si 24. julija opravila (prvo) ponovitev smeri bratov Golob v Škarjah (V+, A 2) 30. julija sta Čulk in Krevzelj preplezala Jugov steber v Triglavu, 2. t. m. pa še Desno smer v Ojstrici. 10. t. m. pa so tri naveze šaleškega AO ponovile spominsko Elčevo smer v Planjavi.

Kraj sten
Iz jeseniškega AO so nam sporočili, da sta Niko Hrovat in Janez Kunstelj 8. t. m. ponovila smer macesnov (470) v Kraj sten, pet dni za tem pa sta Hrovat in Martin Brvar preplezala novo — taborsko smer po razu in grebenu med zavarovano potjo in zimsko smerjo (izstopi nad Oknom). Ocenila sta jo s IV—V v spodnjem delu, zgoraj (bolj krušljivo) pa III-IV (7 ur, okoli 650 m).

Čehoslovaki znova v Himalaji
V počastitev 80-letnice češkoslovaškega alpinizma so alpinisti iz Jablonca na Nisou pripravili odpravo v indijski Garhwal. Cilj petnajst članske odprave pod vodstvom Frančiška Grunta, v kateri je tudi Olda Kopal, eden najbolj znanih češkoslovaških alpinistov starejše generacije, je nova smer v severni steni Kalanka (6931 m). Iz domovine so odpotovali 11. julija na dveh tovornih avtomobilih (s šestimi tonami prtljage) in skozi Bolgarijo, Turčijo, Iran, Afganistan in Pakistan pred nekaj dnevi prispeli v Djoshimat, odkoder bodo (brez nosačev) krenili pod steno.
Šestčlanska odprava »Ganges« pa ima v načrtu, da se spusti po reki Ganges z višine 4200 m (v zahodnem delu Himalaje). Njen član Jiri Koudela, ki je bil skupaj z ženo Hano v Merami pred šestimi leti svetovni prvak v slalomu na divjih vodah, je povedal, da bo njih pot dolga okoli 400 km (padca bo okoli 600 m) in da bodo posneli veliko filmskega traku.

Z zmajem v dolino
Vse več je novih o drznih poletih z visokih gora. Poročajo o Francozu, ki se je spustil s Huascacrana (6766 m) v perujskih Andih. Letel je nekaj več kot uro in pristal 20 km od podnožja gore. Naši alpinisti, ki so se vrnili iz Chamonixa, pa vedo povedati o uslužbencu žičnice Le Grandes Montets (pod Aig. Vert), ki se vsak večer - če je le primerno vreme spusti v dolino (z višine prek 3000 m) z zmajem in pride prihodnje jutro na delovno mesto z žičnico. Sicer pa, saj so z zmajem poleteli celo že iz Anglije v Francijo. Bilo je letos 21 julija. Anglež, ki je srečno opravil to pot, se je spustil iz balona v višini 6000 m (njegovega tovariša, ki je »štartal« 1400 m nižje, pa je morala iz morja potegniti sovjetska tovorna ladja).

70 let Taternika
V prvi letošnji številki poljske revije »Taternik«, ki je sedaj uradno glasilo poljske alpinistične zveze, je uvodnik namenjen zgodovini - 70 let je namreč minilo, odkar je list prvič izšel, štirikrat letno prinaša novosti z vsega sveta, posebno pa ga cenijo organizatorji odprav v Hindukuš. Večkrat, poroča tudi o našem alpinizmu.

Oznake: ALP, AN, PrV, USP
eXTReMe Tracker