Bojan Ambrožič: Lanskemu rekordnemu času Klemena Trilerja želi odškrniti še kakšno uro, dve ...
Zupančič na slovenski planinski poti
od Maribora do Ankarana
Letos prečenje SPP poteka v nekem posebnem vzdušju, saj pot beleži okroglo 60. obletnico.
Slovenska planinska pot (SPP) je 640 km dolga pot, ki vodi prek vseh naših pomembnejših gorskih skupinah od Maribora do Ankarana in pri tem premaga skupno ok. 45.000 metrov vzponov in spustov.
Lani je uspelo Klemenu Trilerju slovensko planinsko pot preteči v rekordnem času 8 dni 14 h 45 min. Letos pa si je gorski tekač Marjan Zupančič zastavil cilj da temu čas odškrtne še kakšno uro ali dve. Prav tako kot Klemen, je tudi Marjan predhodno za trening prehodil celotno traso.
Zares pa se je začelo danes točno ob 6.00 v Radvanjah pri Mariboru, kjer je uradni začetek slovenske planinske poti. Celoten prvi dan je za logistiko skrbel Marjanov sponzor. Menjavali pa smo se spremljevalni tekači. Prvih 65 km prek Pohorja je Marjana spremljal ultramaratonec Toni Vencelj. Na štartu v Radvanjah je sledilo presenečenje, saj je Marjana v uvodnih kilometrih spremljala cela četa Mariborskih tekačev z Igorjem Šalamunom na čelu.
Midva z Juretom Čebaškom, ki sva bila določena da Marjana spremljava šele popoldne oz. zvečer, sva ta čas pomagala pri logistiki. Ves čas je bilo potrebno skrbeti da sta Marjan in Toni dobvala svežo hrano in vodo ter suha oblačila. Zaradi vlage v zraku sta bila oba že na začetku povsem premočena. Sicer pa so bile razmere za ultramaraton idealne, saj je bilo prijetno hladno.
Dan se ni tako vlekel, kot sem pričakoval. Pot po grebenu Pohorja je namreč veliko krajša, kot dolga vožnja v dolino in na to spet nazaj na Pohorje. Tako smo Marjana in Tonija komaj sproti lovili. Prav tako sta bila ves čas vsaj kakšne pol ure hitrejša od plana. Pričakali smo ju na Mariborski koči, Domu na Pesku ter na Grmovškovem domu pod Veliko Kopo. Pohorje sta premagala v sedmih urah in pol.
V Slovenj Gradcu sem bil jaz na vrsti da dobim štafeto in Marjana spremljam naslednjih 35 km do Smrekovca. Vendar se je tudi Toni počutil dobro in se odločil da nadaljuje. Glede na čas, ki sta ga imela prek Pohorja sem vedel da je moral biti tempo ubijalski za tak ultra ultramaraton. Vendar si vseeno nisem mislil da bo tempo tako navit. Pravzaprav se je ves čas teklo. Hodili smo le v strmejše klance, ki jih pa tu niti ni veliko.
Sprva smo se prek Starega Trga pri Slovenj Gradcu dvignili do Poštarskega doma pod Plešivcem. Nato pa se je začel bolj strm vzpon na Uršljo goro (Plešivec). Marjan je v klanec diktiral še vedno hud tempo. Sam sem ves čas tekal naprej in nazaj da sem ju lahko slikal. V Domu na Uršlji gori nas zopet prijazno sprejme oskrbnik koče.
Desetminutni postanek pri koči in že je sledil strm spust proti Križanu. Od tu naprej mi je bila proga poznana, saj sem jo pretekel nazadnje le 10 dni nazaj na K-24. Takrat sem bil tu že zelo zdelan. Tokrat pa imam v nogah šele dobre tri teka in hoje. Na srečo znakov utrujenosti ne kaže tudi Marjan, med tem ko Toni komaj čaka da bo konec.
Od Križana mimo Doma na Slemenu do Smrekovca je sicer še kar daleč – skorajda 15 kilometrov. Vendar je proga ravninska, hitra in zelo udobna. Zato vse skupaj ekspresno mine. Le postanki za žigosanje dnevnika postanejo odveč. Na sedlu Kramarica – pol ure hoje pred Domom na Smrekovcu nas zopet pričaka ekipa. Do te točke oz. za prvih 90 km je Marjan z Maribora potreboval le 12 ur in pol. Zaenkrat odlično, pravzaprav prehitro. Vseeno vsi verjamemo da Marjan ve kaj počne in da se ni uštel s prehitrim začetkom. Midva s Tonijem sva pod Smrekovcem končala spremstvo. Marjan pa si je tu privoščil krajši postanek, kaj konkretnega pa ni mogel pojesti.
Klemen Triler je lani tu končal svojo prvo etapo in prenočil. Marjan pa se je odločil da nadaljuje v noč prek Smrekovca do Robanovega kota. Na tem odseku ga je spremljal Jure Čebašek. Za tem pa ga je še celo noč do Kamniškega sedla spremljal Matija Zupan. Srečno, ni kaj drugega za dodati! Tako bo že v prvih 24 urah premagal več kot 140 km.
Še 500 km do cilja.
Bojan Ambrožič