Išči

Novosti

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Zasnežena narava, 29. 1. 2018, Avtor: Boris Štupar

Objavljalci

Authors

Arhiv

Prečenje Nepala - 100

Matjaž Čuk: 6. decembra 2012, (100.) etapa Gurase (2985 m) - Dhobane (1020 m)
Nekoč si bom poiskal pot med temi vrhovi v novo neznano dolino ...

Gurase, osamljena hiška visoko nad dolino, je čudovit kraj. Megleno morje, ki je že sinoči pripravilo enkratne prizore je vztrajalo celo noč.

Zjutraj skoraj zamudim sončni vzhod. Tako lepo je poležavati pod toplo odejo, medtem ko je zunaj strupen mraz. Zadnje minute so najbolj sladke.

Celo noč je brilo in zavijalo okrog vogalov. Skozi številne špranje se je veter pretihotapil v hišo, da si čutil njegovo sapo na licih. Pokril sem se čez glavo, da bi ubežal njegovi moči. Šele proti jutru se je umirilo.

Še en nebeški dan je pred mano.

Megleno morje se blešči v jutranjem soncu. Temno nasprotje so gore, ki izgledajo skoraj črne, kot silhuete. Nekoč si bom poiskal pot med temi vrhovi v novo neznano dolino. Čudoviti pogledi se morajo ponujati od tod, s teh samotnih grebenov, kot nalašč za pustolovca, lačnega dogodivščin in odročnih, neobiskanih krajev.

Prve lepote so mimo in v zavetju hiške si grejem premrzle roke in telo ob skodelici vročega čaja. Sonce je že pregnalo najhujši mraz. Odpraviva se v dolino. Nad krajem Bilbate se pot vzpne na greben. Z njega so čudoviti pogledi nazaj na prelaz, odkoder sva prišla. Moj nesojeni vrh, Silicho peak, se mi smeji na temno modrem nebu. Izziv za prihodnja leta. Prav gotovo se še vrnem sem.

Pot sedaj vodi vodoravno pod grebenom in pripelje na travnato ravnico. Odpre se čudovit pogled na dolino, ki se sveti v nasprotnem soncu. Odtod bo šlo strmo navzdol. Po skoraj dveh urah hoda sva v prvi vasi Jaubire. Še dobro, da včeraj nisva poskušala do tod, ujela naju bi tema. V vasi si privoščiva kratek počitek in čaj. Sedaj gre še strmeje navzdol. Vodič hodi s palico. Toži nad bolečinami v stopalu. Na dnu doline je manjša ravnica ob reki, na njej stojijo hiše vasi Phedi. To bo kraj za najino kosilo.

Popoldanska hoja je precej manj zanimiva. Čar gora, meglenega morja, mehke jutranje svetlobe in dolgih senc je izginil. Megla se je sicer stopila a so se od nekod privlekli kopasti oblaki, ki so zastrli sonce. Brez sonca pa ni lepote, je le še sivo in pusto.

Silno počasi izgubljava višino. Reka Irkhuwa Khola je ustvarila ozko dolino, po njej bova hodila celo popoldne in še dobršen del jutrišnjega dne. Vleče se dolgočasna pot, skoraj tri ure rabiva do kraja Dhobane, ki sva si ga danes izbrala za svoj cilj.

Popoldne se zaključi v enakem slogu, kot se je začelo – pusto in turobno. Najin nocojšnji dom je skromna hiša. Po večerji se zato prav kmalu umakneva v sobo.

Ura je komaj šest. Najboljši način za preganjanje dolgčasa je, da greš preprosto spat. Kako dolge so jutranje ure, ko se zbudiš in ne moreš zaspati nazaj – to pa je že druga zgodba ...


Hoja 6 ur. Vreme dopoldne sončno, megleno morje, popoldne spremenljivo oblačno. Temperatura zunaj 10,0 °C, v sobi 11,5 °C. Prenočevanje v nepalski domačiji, v kraju Dhobane (1020 m).

Matjaž Čuk

 

 


 

  Matjaž Čuk

 Prečenje Nepala


Sončni vzhod, škoda bi ga bilo zamuditi


Tudi brez barv je lepo


Še oblaki so v slogu današnjih lepot


Vodiča pa to ne gane


Jutro se preveša v dan

Kategorije:
Novosti Tuje TUJ Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 45953

Novosti